Letošnje poplave so Ljubljani prizanesle, saj je bilo poplavljenih le 15 stanovanjskih objektov, kar je neprimerljivo manj kot leta 2010, ko jih je bilo pod vodo več kot 3500. Mestna občina Ljubljana je od takrat za protipoplavne ukrepe namenila 572.000 evrov, brez katerih bi bile posledice letošnjih poplav hujše, so prepričani na občini.
Protipoplavni ukrepi v dveh fazah
A to še ne pomeni, da je Ljubljana obvarovana pred poplavami. Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec ministrstvu za kmetijstvo in okolje nalaga še kup ukrepov, ki jih bo ministrstvo izvedlo v dveh fazah. Prva faza bo vredna okoli 31 milijonov evrov, druga, v sklopu katere bo ministrstvo med drugim zgradilo suhi zadrževalnik Razori, pa približno 10 milijonov.
Na občini Ljubljana nestrpno pričakujejo začetek izvajanja protipoplavnih ukrepov. Ker je od začetka veljavnosti prostorskega načrta minilo več kot pol leta, pa so že urgirali pri ministrstvu. To naj bi letos pripravilo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenih dovoljenj za prvo fazo, v praksi pa naj bi ukrepe začelo izvajati prihodnje leto. Toda začetek del je vezan tudi na razpoložljiv denar. Okoljsko ministrstvo bo protipoplavne ukrepe financiralo iz sklada državnega proračuna za vode, del denarja pa bo pokušalo pridobiti v Bruslju.
Se bo država obrisala pod nosom za evropske evre?
Čeprav državni prostorski načrt že velja, pa v občini Dobrova - Polhov Gradec nad njim še vedno negodujejo predvsem zaradi zadrževalnika Razori. Župan omenjene občine Franc Setnikar je pojasnil, da zadrževalnik njihove občine ne bo ščitil, temveč ji bo povzročil škodo. »V občini imamo že tako težave s podtalnico. Ko Horjulka samo malo naraste, podtalnica poplavi vse kleti na Dobrovi. Po drugi strani želijo umetno jezero umestiti v središče Dobrove, ki je z ene strani že omejena s plinom, z druge z vodo, s tretje strani pa z daljnovodom, ki mu nameravajo še povečati zmogljivost. A tega na urbanem območju ne bomo dovolili, tako kot bomo naredili vse, da zadrževalnika Razori ne bodo gradili,« je bil jasen Setnikar, ki je prepričan, da bi enako storil vsak, ki bi mu želeli pred vrata vsiliti zadrževalnik za reševanje sosedov: »Prej ali slej bo treba razumeti, da se na poplavna območja enostavno ne sme širiti gradnje. Če bo upoštevan ta pogoj, ne bo nihče več poplavljen.«
Na vprašanje, kako nameravajo v občini kljubovati načrtovani gradnji, je Setnikar odgovoril, da se bo država za evropska sredstva najverjetneje gladko obrisala pod nosom, saj aktualni projekt ne rešuje celotne poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. »Tega dela Ljubljane ne ogroža le Gradaščica, ampak tudi Ljubljanica, vse vode izpod Krima in Glinščica. Predvideni ukrepi pa bodo povečali le pretočnost Gradaščice,« je dejal Setnikar in pojasnil, da bo Bruselj po njegovem vedenju denar delil le tistim projektom, ki bodo reševali celotna območja. Ne nazadnje, je poudaril Setnikar, pa lahko občani tudi s fizičnimi ovirami preprečijo gradnjo.
Dr. Globevnikova: Morali bi k starim izhodiščem
Da bo Bruselj razvezal mošnjiček, ne verjame niti dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode in predsednica Društva vodarjev Slovenije, ki je zadržana do rešitev iz prostorskega načrta. »Državni prostorski načrt je rezultat desetletnega dela, v tem času pa se lahko marsikaj spremeni. Sodoben koncept je, da se vodo zadržuje tam, kjer nastane, torej čim višje in na mnogih mestih. Zato bi bilo treba iti spet od začetka, k starim izhodiščem, kar pomeni več zadrževalnikov višje v porečju Gradaščice,« je pojasnila dr. Globevnikova.
Strinja se sicer, da je vsak zadrževalnik dobrodošel – tudi Razori bi bil za Ljubljano –, a je vseeno prepričana, da ni potreben. »Četudi zgradimo zadrževalnik, to še ne pomeni, da bomo varni pred poplavami. Le malo bolj bomo varni,« je dodala Globevnikova. Na ljubljanski občini pa so o pomembnosti zadrževalnika Razori tako prepričani, da so kmetom, ki imajo na tem območju kmetijska zemljišča, pripravljeni plačati škodo, ko zaradi poplavljenosti zadrževalnika poljščin ne bi mogli gojiti.
Da brez zadrževalnika sploh ni mogoče govoriti o poplavni varnosti, meni tudi hidrolog Rok Fazarinc, ki je pripravil različico z zmanjšanim zadrževalnikom Razori in povečanimi ureditvami skozi Ljubljano. Po njegovih besedah se bo za poplavno varnost največ postorilo ravno na območju ljubljanske občine, kjer bodo šest kilometrov struge Malega grabna povečali skorajda stoodstotno. Prepričan je, da bo brez teh ukrepov Ljubljana »plavala« v povprečju vsakih pet let, največjo škodo pa naj bi utrpela ravno večja urbana območja.