Neuradno smo izvedeli, da je sodišče Murekarjevi resnično odvzelo del poslovne sposobnosti, in sicer tisti del, ki se nanaša na aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. V teh postopkih mora za interese Murekarjeve skrbeti postavljen ji skrbnik.
Murekarjeva ni bila navdušena nad tem, da bi komentirala delni odvzem poslovne sposobnosti, saj gre po njenih besedah za pravno izredno zapletene zadeve. Vseeno pa je dejala: »Ni zakona, da bi ti nekdo lahko odvzel to sposobnost. Tudi če bi bil, bi bil neustaven. Demokratična družba pozna odvzem poslovne sposobnosti samo v tvojo korist. Mora biti neki razlog v moj prid, ne pa da to po uradni dolžnosti predlaga predsednik okrožnega sodišča.« Kaj je bil razlog, da se je ljubljanska mestna svetnica sploh znašla v tej neprijetni situaciji, ni povedala. Poudarila pa je, da se je zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti obrnila na evropske inštitucije.
Svetnica s tožbami zasula sodišče
Povod, zakaj je ljubljansko okrožno sodišče sprožilo postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti, naj bi bilo po naših informacijah dejstvo, da je Murekarjeva sodišče zasula z nenehnimi tožbami. Svetnica naj bi v relativno kratkem času vložila več kot 150 tožb, ki jih sodišče po dolžnosti mora obravnavati. Murekarjeva naj bi s svojimi dejanji blokirala delo sodišča, prav tako pa naj bi škodovala sebi, saj bi morala plačati stroške sodnih postopkov, ki bi jih izgubila. Sodišče je očitno v skladu z zakonom o nepravdnem postopku presodilo, da obstajajo vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje Murekarjeve, zaradi česar svetnica deloma ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Ob tem velja spomniti, da so podobne težave zaradi tožb Murekarjeve imeli tudi na ustavnem sodišču, saj je svetnica po poročanju tednika Mladina samo v zadnjih dveh letih na ustavno sodišče vložila 211 pobud za presojo ustavnosti oziroma ustavnih pritožb. Zaradi tožb Murekarjeve je župan Zoran Janković že leta 2011 svojim sodelavcem naročil, naj vodenje teh postopkov predajo odvetnikom, kar je posledično pomenilo, da je ob zavrnjenih tožbah Murekarjeva morala plačati stroške odvetnikov.
Glede na to, da Murekarjeva kot svetnica s svojim glasom soodloča v mestnem svetu, se postavlja vprašanje, kakšen učinek ima delni odvzem poslovne sposobnosti na njeno delu v mestnem svetu. V telefonskem pogovoru je dejala, da nam tega niti ni treba vedeti. Pozneje pa je na twitterju – očitno razburjena zaradi našega klica – med drugim zapisala: »@Dnevnik_si Delni odvzem poslovne sposobnosti s sklepom sodišča za postopke pred sodiščem nima nobenega vpliva na moje delo kot svetnica!«
V mestnem svetu brez izkušenj s podobnimi primeri
Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je priznal, da se s takšnim primerom v svoji karieri še ni srečal. Pojasnil pa je, da zakon o lokalni samoupravi določa, da mestnemu svetniku (enako kot županu ali podžupanu) mandat med drugim preneha, če postane trajno nezmožen opravljati funkcijo. Ali je Murekarjeva zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti trajno nezmožna biti mestna svetnica, Pirnat ni mogel oceniti. »Pogledati bi bilo treba, zakaj je prišlo do odvzema. Če bi iz tega razloga lahko zaključili, da ne bi mogla opravljati svoje funkcije, potem bi se to lahko štelo za trajno nezmožnost,« je pojasnil Pirnat.
Tudi v mestnem svetu se po besedah vodje službe za organiziranje dela mestnega sveta Matjaža Bregarja niso še srečali s situacijo, v kakršni je Murekarjeva. Bregar je dejal, da o delnem odvzemu poslovne sposobnosti za zdaj še niso bili obveščeni. Na splošno pa je vodja službe za organiziranje dela mestnega sveta povedal, da svetnikom mandat preneha, če izgubijo volilno pravico, ki pa jo Murekarjeva, glede na vse znano, še vedno ima.
Ob tem sta tako Pirnat kot tudi Bregar opozorila, da svetniku mandat iz kakršnega koli vzroka preneha šele takrat, ko mestni svet sprejme ustrezen sklep, da so nastali zakonsko določeni razlogi za prenehanje mandata. Tudi če večina v mestnem svetu sprejem tovrstni sklep, pa se posamezni svetnik lahko bori proti odvzemu mandata, in sicer tako, da sproži tožbo na upravnem sodišču, narekuje zakon o lokalni samoupravi.
