Na Mestni občini Ljubljana bi radi del Dunajske ceste razširili v petpasovnico, s čimer bi med drugim bržkone radi pomirili mestne voznike, ki so jim lani pošteno zagrenili življenje. A v društvu za sonaraven razvoj Focus opozarjajo, da bi po zaprtju dela Slovenske ceste, uvedbi rumenih pasov in vrsti drugih ukrepov, ki vodijo k trajnostnemu načinu premikanja, širitev Dunajske ceste za osebna vozila izničila vsa dosedanja prizadevanja mestne občine za zmanjšanje negativnih vplivov prometa.
Trajnostni koncept na trhlih temeljih
Katarina Otrin iz društva Focus meni, da se mora Ljubljana, ki se rada poimenuje tudi zelena prestolnica, enkrat za vselej odločiti, kakšna bo njena prometna politika. »V zadnjih letih je mestna občina sprejela vrsto ukrepov v skladu z zavezanostjo trajni mobilnosti – sem sodijo tudi nove cone za pešce, podaljšane proge Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), parkirišča P+R, BicikeLj in podobno, kar na dolgi rok prispeva k večji kakovosti bivanja znotraj mesta. A žal s številnimi drugimi ukrepi, kot so na primer širitve cest za individualni osebni promet, nakazuje, da njihov koncept trajnosti sloni na krhkih temeljih. Če si na mestni občini resnično želijo doseči učinke sodobne prometne paradigme, ki mestne površine ponovno vrača prebivalcem, morajo biti pri načrtovanju striktni,« je prepričana Otrinova.
Po drugi strani, opozarja sogovornica, širjenje cest še nikoli ni povečalo pretočnosti prometa, temveč je v mesto le privabilo več avtomobilov. »Rezultat je jasen – več avtomobilov, vedno več prometnih zastojev, ponovna potreba po širjenju cest in tako se lahko v nedogled po istem vzorcu vrtimo v začaranem krogu. Če želimo zmanjšati promet v mestu, moramo ustvariti razmere, da se bo čim več ljudi odločalo za premikanje brez avtomobila oziroma da bodo z osebnim vozilom opravili čim manjši del poti,« meni Otrinova.
Za avtomobile je škoda vsakega centa
Da načrtovana preobrazba Dunajske ceste v petpasovnico pomeni velik korak nazaj, meni tudi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS, ki poudarja, da tovrstna razmišljanja ne sledijo prometni politiki, ki jo je sprejel mestni svet. »Po dolgih letih smo nekako prišli do konsenza, da je treba motornemu prometu – če ga želimo zmanjševati – jemati prostor. Uvedba rumenih pasov je v duhu te politike, petpasovnica pa je plod starega, preživetega razmišljanja,« je prepričan dr. Plevnik, ki meni, da je rumene pasove mesto dokaj mirno sprejelo – če seveda ignoriramo mnenja voznikov, ki so v avtomobilih.
Po njegovih besedah je zato vsak cent, vložen v izboljšanje pretočnosti avtomobilov, nesmiseln. »Raje naj se vlaga v kakovostne kolesarske steze, tudi tisto na Bežigrajskem dvoru, kjer je zdaj čisti kaos, namesto da se rešuje križišče z Linhartovo cesto. Če pa zasledujemo stare cilje, torej da se hočemo kakovostno premikati z avtomobilom po Ljubljani, je širitev Dunajske vsekakor prvi korak k temu cilju,« je jasen dr. Plevnik.
Z njim se strinja tudi Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, ki je opozoril še na ukinitev parkirnih mest pri Gospodarskem razstavišču v primeru gradnje petpasovnice. »To je dvorezen meč. Parkirišča so namreč koristna za dejavnosti, ki se še zadržujejo v tem delu mesta, in za tamkajšnje stanovalce. Poleg tega na neki način umirjajo promet. Nekateri to sicer dojemajo kot zastoje, ampak sam menim, da je varnost pešcev trenutno veliko boljša, kot če bodo trije pasovi.«
MOL: Dunajska je specifična
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pri MOL zatrjujejo, da nameravajo še naprej zmanjševati pritisk osebnih vozil na mestno središče ter izboljšati splošne bivalne in druge razmere v mestu, poudarjajo pa, da je Dunajska cesta specifičen primer v ljubljanski cestni mreži. »Je namreč edina vpadnica, v katero se steka več prometno močnejših in pomembnejših cest (Samova, Linhartova in Bežigrad), zato je ključna v delovanju obodnega cestnega sistema Ljubljane. Zastoji na Dunajski cesti lahko privedejo do prometnega kolapsa severnega dela Ljubljane, saj alternativne povezave ne premoremo,« pojasnjujejo na mestni občini.
Opozarjajo tudi, da bo prej ali slej treba preurediti oziroma na novo zgraditi podvoz na Šmartinski cesti. »V času njegove obnove bo za promet seveda zaprt, zato se bodo vsa vozila prisiljena preusmeriti na Dunajsko cesto. To bo povzročilo preobremenitev Dunajske in tudi dela Linhartove ceste, kar se bo pokazalo kot obsežen zastoj, zlasti v času jutranje prometne konice,« razlagajo na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. V zastojih bi po njihovem mnenju obtičali tudi mestni avtobusi, intervencijska vozila Gasilske brigade Ljubljana, ki izvažajo na Vojkovo in prek nje na Linhartovo, zaradi zapore podvoza na Šmartinski cesti pa naj bi bil močno oviran tudi intervencijski dovoz bolnikov iz severnega dela Ljubljane proti kliničnemu centru v Bohoričevi ulici.
Eden od argumentov MOL, zakaj so se odločili za prometno preveritev možnosti širitve Dunajske ceste, pa je tudi načrtovana nova avtobusna postaja ob Vilharjevi cesti: »Načrti nove prometne glave Emonika kažejo, da lahko na tej avtobusni postaji pričakujemo med 2700 in 3000 avtobusov na dan. Mnogi od njih bodo prihajali in odhajali s severne strani. Zato je nujno zagotoviti ustrezno pretočnost prometa na Dunajski cesti, saj želimo povečati pretočnost za vozila javnega prevoza potnikov, česar pa v primeru zastojev ne bomo dosegli.«