Najprej, da smo si na jasnem: uredbe ni pripravilo podjetje VO-KA ali Mestna občina Ljubljana, ampak vlada. Uredba na novo postavlja določena pravila, po domače rečeno, kako zaračunati ceno in kaj bodo uporabniki videli na računu. Prej so bile za vodovod na položnici postavke omrežnina, vodarina, vzdrževalnina, števčnina in vodno povračilo. Po novem bosta samo omrežnina in vodarina. Pri kanalizaciji prej stroška vzdrževanja infrastrukture, torej omrežnine, ni bilo oziroma je bil zajet v skupni ceni. Po novi uredbi pa mora biti omrežnina ločeno prikazana, in sicer po nazivnem premeru vodomera. Odslej bodo štiri ločeno prikazane postavke omrežnine: za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin, čiščenje komunalne odpadne vode in vode z javnih površin, odvajanje padavinske vode s streh in čiščenje padavinske vode s streh. Ne gre torej za dvig cene, temveč predvsem njeno za prerazporeditev.
Ste sodelovali pri nastajanju uredbe?Sodelovali smo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, ampak zgolj pri tehničnem delu, ne pa na obračunskem modelu.
Sprašujem zato, ker je nova uredba začela veljati že januarja lani, vi pa ste šele zdaj ugotovili, da se bodo stroški po novem razporedili neenakopravno do vseh uporabnikov. Zakaj?Obdelati smo morali približno 35.000 anket o površini streh. Če bi upoštevali samo podatke Gursa in bi kvadrature streh zapečatili zgolj na podlagi njihovih evidenc, bi bilo to nepošteno do uporabnikov. Zato smo najprej morali preveriti podatke in ročno obdelati velikost vsake strehe. Pasjih ut, garaž in drugih objektov, ki bi lahko bili sporni, nismo obravnavali. Uporabnikom smo poslali anketne lističe, da preverijo točnost naših podatkov. To nam je vzelo največ časa. Šele ko smo pridobili od uporabnikov vse podatke, so prišle na plano številke in ugotovili smo, da razdelitev stroškov ni pravična. Povedano po domače: če živite v hiši, imate vodomer velikosti fi 20, prav tako kot jaz, ki živim v bloku s 55 stanovanji. Vi lahko skozi fi 20 potegnete toliko vode kot cel blok, a zaradi določil uredbe boste vi plačali – govorim na pamet – 2,68 evra omrežnine, jaz v bloku pa enak znesek, čeprav se pomnoži s 55 stanovanji.
Prav zaradi teh nesorazmerij je svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana zaprosil vlado, naj zadrži izvajanje uredbe.Svet ustanoviteljev je zadržal uveljavljanje cen, vladi pa predlagal, da opravi določene korekcije glede večstanovanjskih stavb. Mi smo optimisti, ker gre za majhno korekcijo, ki jo lahko vlada sprejme že na naslednji seji. Predlog je, da se pri spremembi uredbe upošteva dejanska zmogljivost priključka in da se omrežnina pri padavinski odpadni vodi obračunava le glede na velikost površine streh. Po zdajšnji uredbi se namreč individualnim hišam znižuje cena na položnicah, večstanovanjskim objektom pa se zvišuje. A prihodki se podjetju VO-KA pri tem ne povečujejo.
Vladi naj bi svet ustanoviteljev predlagal dve možnosti: ali naj pomanjkljivosti sama odpravi ali pa naj da občinam možnost, da za omilitev nesorazmerij poskrbijo same – v obliki subvencij.Pri subvencijah je tako, da morajo biti vsi subjekti subvencionirani pod enakimi pogoji. To pomeni, da bi nekdo, ki živi v individualni hiši, imel še nižjo položnico, tistega, ki živi v bloku, pa le ne bi doletela podražitev.
V celjskem podjetju VO-KA, kjer izstavljajo račune po novi uredbi že nekaj mesecev, pravijo, da se omrežnina po novem obračunava za vse enako – tako za stanovanjske enote brez vodomerov kot za lastnike stanovanj z lastnimi vodomeri in lastnike hiš. Stanovalci naj bi v vseh treh primerih plačevali dobrih osem evrov omrežnine.To sem prebral, ampak ne razumem, kako je lahko blok brez vodomera. To bi mi moral nekdo pojasniti. Sicer pa je omrežnina po naših trenutnih izračunih v primerjavi s Celjem nekoliko nižja.
Glede ločenega zaračunavanja deževnice pa pravijo, da uporabniku v individualnem objektu s povprečno tlorisno površino strehe 120 kvadratnih metrov, ki ima deževnico s strehe napeljano naravnost v kanalizacijo, zaračunajo tri evre, medtem ko uporabnik z enako streho, ki ima deževnico speljano v kanalizacijo prek urejenega zadrževanja, plača le polovico tega zneska.Pri nas so te številke celo malo nižje. O njih sicer še ne morem govoriti, dokler vlada ne bo dala odgovora, kaj bo z uredbo. A zgodba o »davku na dež« je v segmentu cene zanemarljiva, saj je bil davek že prej vračunan v ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode.
Zakaj se je potem v javnosti ves čas prikazovalo, da je temeljna novost, ki jo prinaša uredba, ravno ločeno zaračunavanje deževnice? Tudi v najnovejši številki glasila Mestne občine Ljubljana vaša sodelavca na dolgo in široko razlagata o prednostih ločenega zaračunavanja deževnice, čisto na koncu pa mimogrede omenita, da bo spremenjen tudi način obračunavanja omrežnine.To je malce vzeto iz konteksta. Onadva sta bila zaprošena, da pojasnita, zakaj smo sploh delali ankete med uporabniki.
Vse lepo in prav, toda ali se vam ne zdi, da ljudi v končni fazi najbolj zanima, zakaj in za koliko se bo spremenila cena na položnicah?Res je, ampak edina direktna komunikacija z ljudmi je bila že omenjena anketa. Brez podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, pa ljudem nismo mogli posredovati informacije, kako in za koliko se bodo spremenile določene postavke. Šele zdaj imamo vse te podatke.
