Potem ko so predstavniki civilne iniciative proti severni trasi novega daljnovoda Beričevo–Divača svoje podpise ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter javnemu podjetju Eles že predali, so včeraj enako storili tudi predstavniki iniciative proti južni različici trase. Ti so Elesu, ki upravlja elektroenergetsko omrežje v Sloveniji, prinesli okoli 3300 podpisov krajanov, ki živijo ob že zgrajenem 400-kilovoltnem daljnovodu med Beričevim in Divačo. Ti si novega daljnovoda ne želijo med drugim tudi zato, ker so prepričani, da bi poslabšal kakovost njihovega življenja.
Sprememba varstvenega režima za kolišča?
Član iniciative proti južni trasi Iztok Petrič je povedal, da so pred približno tednom izvedeli, da je ministrstvo vložilo pobudo za spremembo varstvenega režima za kolišča na Ljubljanskem barju, čeprav je vlada šele januarja letos s posebnim odlokom kolišča razglasila za spomenik državnega pomena. »To bi lahko nakazovalo, da se država nagiba k južni trasi za daljnovod, kar pa se nam ne zdi pošteno. Če preučujejo vplive morebitnega novega daljnovoda na okolje, naj jih preučujejo v dani situaciji in znotraj dane zakonodaje, ne pa da popravijo zakon in potem stvar izpeljejo,« je pojasnil Petrič. »V tem trenutku ne delamo še nobenih sklepov, bomo pa zadeve podrobno spremljali še naprej in ustrezno ukrepali,« je zagotovil Petrič, ki je Eles in ministrstvo pozval, naj svoje odločitve sprejemata strokovno, ne pa politično.
Zanimivo, na drugi strani pa člani iniciative proti severni trasi slutijo, da naj bi se ministrstvo odločilo, da bo novi daljnovod šel mimo njihovih domov. A tega nikakor ne bodo dovolili, je bil neomajen član te iniciative Matic Jutraž. »Po ustavi imamo pravico do zdravja in če bo treba, bomo šli do Bruslja, da jo uveljavimo. Zahtevamo, da država standarde na tem področju uskladi z evropskimi in nato poišče traso za novi daljnovod,« je dejal Jutraž, ki je prepričan, da je koridor daljnovoda treba umestiti tako, da ne bo šel mimo domov, šol in vrtcev. »Daljnovodi ne smejo škoditi zdravju ljudi,« je bil neomajen Jutraž.
Predlog najboljše rešitve do jeseni
Na direktoratu za prostor pa mirijo strasti in zagotavljajo, da odločitve o izbiri bodisi severne bodisi južne trase še niso sprejeli. Pojasnili so, da trenutno pripravljajo strokovna gradiva, študije variant in okoljsko poročilo, kjer bosta preverjeni obe trasi. »Varianti bosta ovrednoteni in primerjani s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenjeni z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Na podlagi tega vrednotenja bo podan predlog najugodnejše variante,« so razložili na direktoratu, kjer si prizadevajo, da bi najbolj ustrezen predlog izdelali do jeseni letos.
