Stavbe na Ambroževem trgu 7 marsikdo sploh ni opazil, dokler je delavci družbe Buildig Zukić niso obložili z gradbenimi odri ter začeli prenavljati dotrajano pročelje in streho. Prenovo strehe in delno prenovo pročelja financira Mestna občina Ljubljana, in sicer v sklopu projekta prenove stavbnih lupin Ljubljana – moje mesto, ki bo za oboje skupaj odštela 278.000 evrov.
Mestna občina pa v tem trenutku ne bo prenovila celotnega pročelja. Del bo moral počakati na dodatna sredstva, del pa bodo morali prenoviti lastniki dveh stanovanj, so povedali v občinski službi za razvojne projekte in investicije. Pojasnili so, da lastnika teh dveh stanovanj nista želela prispevati k prenovi strehe, niti pročelja. Del fasade, na dvoriščnih stenah teh dveh stanovanj, bosta morala lastnika prenoviti sama, so povedali na občini.
Na Ambroževem trgu 7 so bila včasih skladišča
Čeprav je dotrajano tudi pročelje sosednjih stavb na Ambroževem trgu 5 in 6, na občini pravijo, da teh ne bodo sofinancirali, ker nasprotno od stavbe na Ambroževem trgu 7 nista kulturna spomenika. Slednja si je status kulturnega spomenika lokalnega pomena prislužila zaradi baročno zasnovanega stavbnega jedra in klasicistično oblikovanih fasad, so povedali na ljubljanski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Poleg dveh stanovanj imajo na Ambroževem trgu 7 sedež tudi občinski oddelek za kulturo, služba za lokalno samoupravo in Zavod za oskrbo na domu. Preden je hišo prevzela Mestna občina Ljubljana, jo je nekaj let med obema vojnama uporabljal takratni mestni pogrebni zavod, današnje javno podjetje Žale. Leta 1927 je hišo in zemljišče na Ambroževem trgu za potrebe pogrebnega zavoda kupila občina. Pred tem kot lastnika arhivi omenjajo Eliasa Predoviča, ki je želel takratne magazine oziroma skladišča preurediti v delavska stanovanja. To kaže, da so bili okoli leta 1900 prostori na Ambroževem trgu 7 skladiščni, so povedali na mestni občini. Iz arhivov je razvidno tudi, da je bil en prostor namenjen hranjenju kisline, zato po mnenju mestnega zdravnika ni bil primeren za bivanje, so izbrskali na občini.
Občina namerava prenoviti tudi širšo okolico
V zavodu za varstvo kulturne dediščine pa so postregli s podatkom, da je bil v Knjigi ljubljanskih hiš kot prvi lastnik leta 1782 omenjen Andrej Koderman, na prelomu 18. in 19 stoletja pa gostilničar Primož Grad. Tudi sicer je preteklost mogočne zgradbe na Ambroževem trgu povezana z gostilničarstvom, saj je v stavbi delovala gostilna Pri Židanu, v 60. letih 19. stoletja pa naj bi tam delovala točilnica Pri Meksikajnerju, so dodali na zavodu.
Omenjena hiša je tesno vezana tudi na bližnji park in širše območje Ambroževega trga, ki prav tako čakajo na prenovo. Prostorski načrti predvidevajo prenovo Plečnikovega parka, odstranitev objekta na naslovu Ambrožev trg 5 in manjšega bencinskega servisa pri Cukrarni. Namesto slednjega občinski prostorski načrt predvideva ureditev ploščadi, ki bo delovala kot predprostor palače Cukrarna. Do ureditve ploščadi prostorski načrt dovoljuje, da bencinski servis deluje kot delavnica in servis za oskrbo rečnih plovil z gorivom, saj je na nasprotnem bregu Ljubljanice na Vrazovem trgu predvidena splavnica.
