Sicer z zamudo, vendar vseeno še pravočasno pred vrtičarsko sezono je podjetje Lavaco, ki ga je izbrala občina, levo ob glavnem vhodu v saveljsko vrtičkarsko območje uredilo 50 novih vrtičkov. Ti so veliki okoli 60 kvadratnih metrov, med seboj so ločeni z ograjo in na njih bodo novi najemniki preprosto začeli vrtnariti, čeprav je bil tu nekoč vojaški odpad. Delavci so namreč zamenjali slabo zemljo, hkrati pa opravili tudi analizo zemljine. »Po končanih delih so rezultati pokazali, da so vrednosti mineralnih olj, kadmija, cinka in svinca nižje od predpisanih, tako da so tla primerna za pridelavo hrane,« so pojasnili na občinskem oddelku za varstvo okolja. A še preden novi najemniki spravijo v zemljo svoja prva semena in sadike, bo morala občina skleniti pogodbe z obstoječimi vrtičkarji na starih 208 vrtovih, ki do zdaj niso imeli urejenega najemnega razmerja.
Vsakemu le en vrtiček
O tem, kdaj so ob železnici pri Glinškovi ploščadi nastali prvi vrtovi, danes najbolj slikovito pričajo visoka drevesa. »Tale smreka tukaj je bila čisto majhna sadika, ko sem jo prinesla sem, tale oreh pa se nam je zasadil kar sam,« nam pokaže na več metrov visoka debla Nevenka Viher, ki smo jo zmotili med pripravljanjem hrane za ptičke. Da bi si še bolje predstavljali, kako zaraščeno je bilo to območje pred vrtovi, poišče še fotografije prvih dni, ko sta z možem trdo garala, da sta zemljo spravila v primerno stanje. »Koliko kamenja smo morali odstraniti in kaj vse smo našli zakopano na tem odpadu! Od šalic, oblek, zob do bolj nevarnih zadev,« se spominja.
Danes Viherjevi v tej isti zemlji vse dobro uspeva. Pravi, da so jo skupaj z družinskimi člani v več kot dvajsetih letih obdelovanja že dodobra oplemenitili. Najprej en vrtiček, ker ni bilo zanimanja in je bilo grdo zaraščeno, sta z možem Janezom uredila še dva, nato pa prevzela še enega zraven, ko se je sosed preselil. Zdaj jih imata skupaj štiri, vsak po dva. »Zadnjič sem dobila klic z občine, da naj si izberem samo enega, ampak kako naj to storim?! Naj zdaj pustim šparglje, ribez, ki ga imamo že tako dolgo, ali pa naj se odrečem ptičji hiški na drugi strani? Tega se ne da deliti!« je razočarana in pogreša, da bi si kdo z občine to dejansko ogledal. Pripravljena je plačevati najemnino za vse štiri, saj na njih pridela tudi za družine svojih otrok. »Rekli so nam, da mlade družine čakajo, ampak saj mi smo bili tudi takrat mlada družina pa tudi zdaj pridelujeta še dve mladi družini, vendar ne dovolijo, da preneseva vrtove na njih. Pravijo, da naj se prijavijo na razpis kot vsi drugi.« Če ne bo šlo drugače, bodo to tudi storili, vendar se v navezanosti na okolje, v katerem so več kot dvajset let preživljali prosti čas, bojijo slabega razpleta.
Odzvali sta se dve tretjini
Prve pogodbe gospa Viher še vedno hrani, nekoč so za vrtove tudi plačevali po 12.000 tolarjev. V času občine Bežigrad so imeli razmerje natančno urejeno, nato pa jim nenadoma pogodbe niso podaljšali. »V vmesnem času Mestna občina Ljubljana ni bila lastnica zemljišča, temveč je bilo to ministrstvo za obrambo,« so pojasnili na občini, kjer so znova postali zemljiškoknjižni lastnik decembra lani, ko je država končno na njih prenesla teh okoli 21.000 kvadratnih metrov. »Zdaj je šele izpolnjen pogoj za sklenitev pravnega razmerja s potencialnimi najemniki, ki smo jih obvestili, naj nam posredujejo vlogo. Odzvali sta se približno dve tretjini potencialnih zakupnikov,« so dodali, glede površine pa so kratki, da so bile že določene in da se ne bodo spreminjale.
Občinski pravilnik o oddaji zemljišč za potrebe vrtičkarstva, ki določa, da lahko z obstoječimi uporabniki sklenejo pogodbo le za en vrtiček, druge pa oddajo naprej, je začel veljati šele 3. februarja in res še ni jasno, kako bo deljenje vrtov potekalo v praksi. Stari vrtičkarji so morali dostaviti svoje podatke do minule srede, na terenu pa jih ni obiskal še nihče. Na občini so jasni le, da se bo po sklenitvi zakupnih pogodb vzpostavil seznam prostih vrtičkov, ki se bodo oddali na razpisu skupaj z novimi vrtički.
Nadzor bo dobrodošel
Pogoj za zakup vrtička tokrat ne bo starost nad 60 let, kakor je bilo pri tipskih vrtičkih v Dravljah in Štepanji vasi, ampak mora imeti oseba po novem pravilniku le stalno bivališče na območju ljubljanske mestne občine in ne sme biti lastnik zemljišča v občini, ki bi bilo primerno za vrtičkarstvo. Po merilih za zakup vrtička bodo največ točk dobili tisti, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani že več kot 20 let, in tisti, ki so od vrtičkov oddaljeni manj kot en kilometer, s tem da bodo prejemniki trajne denarne socialne pomoči dobili dodatnih 40 točk.
Letna zakupnina za vrtičke bo znašala en evro na kvadratni meter. Tako za nove kot stare najemnike, ki pa se jim to ne zdi pravično. Gospa, ki jo prav tako srečamo med vrtovi, pove, da so pod njenim vrtičkom betonske ploščice, nad njimi pa nekaj centimetrov zemlje. »Kako naj za to plačujem enako kot tisti, ki so jim nasuli novo zemljo?« se sprašuje. Poleg najemnine bodo morali odslej vsi plačevati še sorazmerni del obratovalnih stroškov. Za vodo se strinjajo, ni pa jim jasno, zakaj bodo morali plačati odvoz odpadkov, če imajo kompostnike in vse odpadke porabijo na vrtu. Ne vedo, na koga naj se sploh obrnejo, nimajo sogovornika, niti predstavnika. Če bodo že plačevali za te vrtove, pa si želijo, da bi jih upravljala občina in ne samooklicani vodje.