Že s spremembo stanovanjskega zakona leta 2008 je država uvedla subvencije tržne najemnine, s katerimi morajo občine pomagati tistim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja in bi ga tudi dobili v najem, če bi imela občina na voljo zadostno število tovrstnih stanovanj. V grobem gre torej za razliko med najemnino, ki jo upravičenec plačuje na trgu, in najemnino, ki bi jo plačeval v primerljivem neprofitnem stanovanju. O subvenciji so občine sprva odločale same.
Do sprememb je prišlo z novo socialno zakonodajo leta 2012 in od takrat so subvencije tako kot vsi drugi socialni prejemki v pristojnosti centrov za socialno delo. Ti odločajo o vlogah in izdajajo odločbe, na katerih je že izračunana višina subvencije, naloga občine pa je zgolj ta denar nakazati. V zadnjih letih se je sicer ta pomoč precej razširila, denimo v prestolnici se je v štirih letih število upravičencev povečalo za trinajstkrat, toda občine so jo dolžne vse-skozi financirati, delež pa jim povrne država. Do letos je ta sistem nekako deloval, s spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstvih (ZUJPS) pa se je malce zapletlo.
Komu sploh nakazujemo?
Od prvega januarja občine subvencije tržne najemnine ne izplačujejo več najemnikom, ampak kar lastnikom stanovanj. Pogosto se je namreč dogajalo, da so bili računi upravičencev obremenjeni z dolgovi, tako da subvencija ni šla za plačilo najemnine. To je zelo dobrodošla sprememba, se strinjajo na občinah, vendar so pripravljalci spremembe spregledali, da občinarji zaradi varstva osebnih podatkov nimajo dostopa do podatkov iz odločbe. »Distribucijski model, ki ga je uvedlo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ne vsebuje podatkov o lastnikih tržnih stanovanj. Te podatke pridobimo šele, ko z nami stopijo v stik najemniki stanovanja, v redkih primerih tudi lastniki, in preverjajo, kdaj bodo nakazila izvršena,« pojasnjujejo na mestni občini Maribor, kjer so se v začetku februarja sestali s predstavniki ministrstev in centra za socialno delo Maribor, a do zdaj še ni prišlo do nobenih sprememb.
»Od 67 na novo izdanih odločb v februarju 2014 nismo plačali subvencije v 52 primerih, ker ne razpolagamo z vsemi podatki za izplačilo. V marcu moramo izplačati 244 subvencij, trenutno pa imamo popolne podatke za 181 izplačil,« je situacijo v prestolnici pojasnila Leonida Rijavec Rožanc iz ljubljanskega stanovanjskega sklada. Tudi oni so ministrstvo opozorili, da podatki iz modula niso zadostni za pravilno izplačevanje subvencij, kot to določajo finančno-računovodski predpisi. »Po teh podatkih ni mogoče ugotoviti, čigava je številka tekočega računa, torej, komu sploh nakazujemo javna sredstva,« je še razložila Rijavec-Rožančeva in dodala, da to ni pomembno samo zaradi izplačila subvencij, ampak tudi zaradi obračunov, vračil, kompenzacij. Zaradi tega so zaprosili za vpogled v podatke o naslovu upravičenca ter o imenu, priimku, naslovu in davčni številki najemodajalca oziroma pooblaščenca.
Zakon bodo spremenili
Na mestni občini Maribor so v prepričanju, da podatki iz modula niso ustrezna verodostojna listina za nakazilo proračunskih sredstev, zaprosili za strokovno mnenje tudi finančno ministrstvo, ki jim je v tem pritrdilo. Na pristojnem ministrstvu za socialne zadeve medtem pravijo, da se zavedajo problematike in napovedujejo spremembo zakona. Kdaj, niso pojasnili, do takrat pa predlagajo, »da se po izdaji odločbe o priznani pravici do subvencije najemnine pozove najemnika ali najemodajalca, da za namen nakazila subvencije najemodajalec občini sporoči potrebne podatke«. Iz njihovega odgovora ni razvidno, ali naj bi to počeli izdajatelji odločb ali pa občine same. Tako v Mariboru kot v Ljubljani so medtem samoiniciativno na spletni strani objavili poseben obrazec za posredovanje podatkov o lastnikih tržnih stanovanj, subvencije pa nakazujejo sproti, kolikor jim pač uspe priti do podatkov, in ne do 15. dne v mesecu, kakor je njihova dolžnost.
