Člani odbora za finance so danes o problematiki nepremičninskega davka in informativnih izračunov razpravljali na zahtevo poslanske skupine SDS, kjer so želeli vladi naložiti, naj zaradi ogorčenja lastnikov nepremičnin in gneče na uradih Geodetske uprave RS (Gurs) takoj prekliče informativne izračune Gursa, predlaga pa tudi razveljavitev zakona o davku na nepremičnine ter pripravo izhodišča za prenovo tega področja.
Nuja po zniževanju proračunskega primanjkljaja
»Zakon je nastal iz nuje po zniževanju proračunskega primanjkljaja, ne pa iz nuje po sistemski ureditvi tega vprašanja,« je ugotovil Andrej Vizjak (SDS). Če bi vlada nameravala področje urediti sistemsko, potem se zakonodaja ne bi uveljavljala tako na vrat na nos, je dodal.
Tudi ostali poslanci opozicije kot tudi več vabljenih gostov so opozarjali, da vlada z odmero davka na nepremičnine preveč hiti. Pozivali so jo, naj počaka vsaj do končne odločitve ustavnega sodišča, na katerega je vloženih več zahtev za presojo ustavnosti in je februarja pošiljanje odločb od odmeri davka začasno zadržalo. Vendar v glasovanju po koncu več kot triurne razprave ni bil deležen podpore nobeden od predlaganih sklepov SDS.
Pomemben kamenček v mozaiku ekonomskih politik
Čufer je zakon o davku na nepremičnine izpostavil kot zelo pomemben kamenček v mozaiku ekonomskih politik, ki bo državi pomagal čim prej priti iz krize in se bo lahko uvrstila na zemljevid uspešnih in prebojnih držav. Uvedba vsakega novega davka je težka, še posebej če temelji na podatkih, ki do tedaj še niso bili uporabljeni, je dejal. Potrebe po spremembah zato ne vidi.
Medtem ko so govorci navajali vrsto primerov neurejenih podatkov o nepremičninah, ki povzročajo gnečo na uradih Gursa, pa po mnenju državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar evidence niso tako zelo neurejene. Od enega milijona lastnikov se jih je za ureditev podatkov naročilo 30.000, torej tri odstotke, večina zaradi rezidenčnosti stanovanj, je dejala.
Večina Slovenije je na nogah
To je šolski primer, kako se ne smemo norčevati iz državljanov, pa je opozoril Jožef Horvat (NSi). »Večina Slovencev je na nogah, tudi gasilci. Pa čeprav je vlada govorila, da gasilski domovi ne bodo obdavčeni,« je dejal in spomnil na besede premierke Alenke Bratušek, da bo povprečna slovenska družina dodatno obremenjena le za tri evre na mesec. A izračuni kažejo, da ni tako, je opozoril.
Kritičen je bil tudi do geodetske uprave, ki je informativne izračune pošiljala tudi že več let mrtvim ljudem. »Pričakoval bi, da boste vlado opozorili, da ta zakon ni izvedljiv,« je dejal predstavniku Gursa Alešu Seliškarju. Horvat ocenjuje, da potrebujemo vsaj leto dni za ureditev zadev.
Vseh podatkov ne bo mogoče urediti do konca marca
Da vseh podatkov ne bo mogoče urediti do konca marca, je ocenil tudi Darko Fras iz Skupnosti občin Slovenije. Sam si želi, da bo ustavno sodišče dokončno zdržalo izvajanje zakona in oživilo pobiranje prejšnjih dajatev, s katerimi so bile obremenjene nepremičnine.
Naj se z odmero davka počaka, se je strinjal tudi Franc Pukšič (SLS), zakon o davku na nepremičnine pa označil za desant na kmetijstvo, obrt, gospodarstvo in slovensko prebivalstvo. Vlada po njegovem mnenju nima druge možnosti, kot da se temeljito loti priprave modernega zakona ali pa vse skupaj pusti in gremo maja na volitve. »Čas je, da končate z desantom na to državo,« je pozval.
Popravki pri obdavčitvi nepremičnin
Vraničarjeva je na očitke o visoki davčni obremenitvi odgovorila s podatkom, da so v zakon vgrajeni socialni elementi, ki za različne kategorije zavezancev določajo nižje stopnje. Izračuni kažejo, da za lastnike stanovanjskih hiš velja obremenitev v višini 0,8 odstotka povprečnega letnega dohodka, za lastnike stanovanj pa 0,6 odstotka, je povedala.
Vlada se je medtem odločila predlagati nekatere popravke pri obdavčitvi nepremičnin, in sicer odpravo razlikovanj med rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanji ter samo za letos spremembe pri vrednotenju nezazidanih zemljišč. Zaradi tega bo pri obdavčitvi stanovanj prišlo do izpada največ 20 milijonov evrov, pri zemljiščih pa 15 do 18 milijonov evrov in toliko dodatnih prihrankov bo treba poiskati znotraj proračuna, je povedala. Ni pa po njenih besedah predlagano znižanje stopnje davka za mala podjetja, kar je pred dnevi predlagal minister za gospodarstvo Metod Dragonja.
Malo gospodarstvo tega davka ne bo preneslo
Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je opozoril, da je obdavčitev prostorov malih podjetnikov z 0,75-odstotno davčno stopnjo škodljiva za malo gospodarstvo. »Jemlje nam konkurenčnosti in ne moremo zaposlovati,« je dejal in opozoril, da malo gospodarstvo tega davka ne bo preneslo.
Poslovne in industrijske nepremičnine so bile prej obremenjene v povprečju z 0,71 odstotka, zdaj pa bodo z 0,75 odstotka, je odgovorila Vraničarjeva in dodala, da bo veliko podjetij po novem plačevalo manj. A Vizjak je vztrajal, da bodo morda manj obremenjena velika podjetja, medtem ko bodo vsa mala in srednja podjetja plačevala več. »Vi pa pričakujete, da bodo še zaposlovala in nas zvlekla iz krize,« je bil kritičen. Naj se upošteva pripombe malih podjetij, je predlagal tudi Bojan Starman (DL).
