Evropa je digitalizirala plačila, pospešila poravnavo in postavila varnost v središče finančnega sistema. Toda naslednji korak ni več le vprašanje hitrosti. Digitalni evro in tokenizacija odpirata veliko večje vprašanje: Kdo nadzoruje infrastrukturo denarja v digitalni dobi in kako se bo vrednost premikala v gospodarstvu, ki deluje 24/7?
Odgovore na ta vprašanja bodo iskali tudi vodilni ljudje industrije na največji FinTech konferenci Srednje in Vzhodne Evrope. Četrta izdaja Money Motiona bo potekala 11. in 12. marca na Zagrebškem velesejmu, ob podpori vodilnih blagovnih znamk industrije – Mastercard, Monri, ASEE, Croatia osiguranje, A1 Hrvatska, Electrocoin, Nexi, HPB, Bankart, Smartis in številnih drugih. Vstopnico poiščite na uradni spletni strani konference ali na platformi Entrio.
Digitalni evro in tokenizacija premoženja po vsej Evropi in širše sta pomembni temi letošnjega programa. Razprave o prihodnosti finančne infrastrukture bomo slišali na glavnem odru in tudi na odru FinTech2030, pred konferenco pa smo se o najpomembnejših vprašanjih pogovarjali s tremi strokovnjaki in predstavniki različnih deležnikov finančnega trga.
Digitalno premoženje kot dopolnilo, ne grožnja
Iz perspektive globalne plačilne mreže novi obliki digitalnih valut ne pomenijo rušenja obstoječega sistema, temveč njegovo širitev. “Tehnologije, ki stojijo v ozadju novih oblik digitalnih valut, predstavljajo novo priložnost za plačila in za našo mrežo. Na tem področju s partnerji delamo že leta, na trgu pa že obstaja vrsta Mastercardovih programov, ki uporabnikom omogočajo nakup in uporabo digitalnega premoženja,” pravi Hendrik Bourgeois, Senior Vice President Public Policy and Government Affairs, Mastercard Europe.
Mastercard pojasnjuje, da razvoj digitalnih valut vidi kot naravno evolucijo ekosistema. Digitalno premoženje, dodaja, ni konkurenca, temveč dodatna plast. “Digitalno premoženje vidimo kot dopolnilo plačilnemu ekosistemu in kot še eno valuto, ki jo podpiramo znotraj naše mreže. Konec koncev gre za to, da ljudem omogočimo plačevanje na način, ki jim najbolj ustreza – širjenje plačilnega ekosistema z interoperabilnostjo, ustreznimi storitvami, globalnim dosegom in zaupanjem.”
V tej formulaciji se nahaja tudi ključna evropska dilema: kako ohraniti interoperabilnost in zaupanje, hkrati pa razvijati lastno infrastrukturo javnega denarja.
Evropa zamuja, a ne more ostati ob strani
Številke iz leta 2025 kažejo, kakšen je vložek. Nikola Škorić, soustanovitelj Electrocoina in Money Motiona, opozarja, da ima zasebni sektor že resen zagon.
“Evropa precej zaostaja za vodilnimi zasebnimi izdajatelji stabilnih kovancev, saj so ameriški stabilni kovanci USDC in USDT leta 2025 skupaj obdelali transakcije v vrednosti več kot 30 bilijonov dolarjev, kar je ogromen globalni promet, ki daleč presega večino nominalnih evropskih pobud.”
V tem kontekstu digitalni evro postaja več kot tehnološki projekt.
“Če gledamo hladna dejstva, Evropa gre proti svetu, kjer denar postaja digitalna infrastruktura, in ne proizvod. Digitalni evro bi moral prinesti državno garancijo in stabilnost v spletno okolje, medtem ko bo tokenizacija stvarnega premoženja pokazala, kako hitro in učinkovito se lahko vrednost premika, ko je zapisana na blockchainu.
To ne bo 'ubilo' kripta. Prej bo ločilo špekulacije od dejanske uporabe in prisililo projekte, da pokažejo, čemu zares služijo. Ko institucije sprejmejo isto tehnologijo, postane omrežni učinek ogromen in kar je bilo včeraj alternativno, jutri postane standard.”
Njegova ocena za konec desetletja je pragmatična: “Do leta 2030 bodo državljani verjetno plačevali in pošiljali denar s kombinacijo digitalnega evra in reguliranih stabilnih kovancev. Bitcoin in podobno premoženje bosta ostala pomembna, vendar bolj kot globalna, nevtralna shramba vrednosti kot pa sredstvo za ‘kavo v soseski’. Prava sprememba je v tem, da bo blockchain postal neviden. Uporabljali ga bomo, ne da bi razmišljali o njem. In ko tehnologija postane dolgočasna, je to običajno znak, da je zmagala.”
Tokenizacija kot preureditev finančnega “vodotoka”
Če digitalni evro predstavlja javno plast denarja, tokenizacija predstavlja nov način gibanja premoženja. Robert Markuš, direktor Smartisa, poudarja, da gre za globljo preobrazbo.
“Če digitalni evro postane nova javna infrastruktura poravnave, in tokenizirano premoženje vstopi v glavne finančne tokove, takrat ne digitaliziramo samo premoženja, temveč preurejamo ‘vodotok’ finančnega trga.”
Po njegovi razlagi bodo tri infrastrukturne plasti odločile, ali se lahko tokenizirano gospodarstvo razvija varno in operativno stabilno: interoperabilna infrastruktura poravnave v realnem času, arhitektura skladnosti in zaupanja, vodena z identiteto, ter kriptografska varnost in operativna odpornost, vgrajeni v zasnovo.
Banke ne bodo mogle izbirati med starim in novim, opozarja, temveč bodo morale graditi hibridne arhitekture, v katerih koeksistirajo tokenizirani depoziti, digitalni denar centralne banke, DLT platforme, RTGS sistemi, SEPA in kartične sheme.
Markuš dodatno poudarja, da v tokeniziranem gospodarstvu identiteta postaja enako pomembna kot likvidnost. Močna digitalna identiteta, orkestracija procesov KYC/KYB, nadzor AML, prilagojen tokeniziranim tokom, in programabilna skladnost niso več dodatna funkcionalnost, temveč temelj sistema.
Razprava se seli na oder
Ta tema ne bo ostala na ravni teorije. Na glavnem odru Money Motiona bo potekala panelna razprava “Digitalised Euro: Stablecoin, Tokenised Deposit or CBDC?” z udeležbo Alexandre Soroko (Visa), Martina Bruncka (Schuman Financial), Jürgena Schaafa (ECB) in Ronalda Oliveire (Hard Yaka Ventures).
Jürgen Schaaf bo imel tudi osrednji nagovor “From Vision to Value: The Digital Euro and Europe’s Road towards Wholesale CBDC”, medtem ko bo Faustine Fleuret v osrednjem nagovoru “From tokenising to decentralising finance: EU policymakers vs. US strategy makers” odprla geopolitično dimenzijo tokenizacije.
Poleg glavnih razprav Expo Stage, ki ga sponzorira Raiffeisen Bank International, prinaša poseben format. V sredo, prvi dan konference, bosta Damjan Rudež in Alojzije Janković izvedla fireside chat, Janković pa bo nato odigral partijo ‘blind chessa’, simbolično demonstracijo strateškega razmišljanja v okolju, kjer se figure vse bolj premikajo pod površino, pri čemer bo imela publika pomembno vlogo.
Kajti prav to se dogaja z denarjem. Digitalni evro, tokenizacija in interoperabilnost bodo morda kmalu postali dolgočasna infrastruktura. In v financah je to običajno znak, da je sistem postal standard.
