Zdravje dihal in splošno počutje sta močno odvisna od zraka, ki ga vdihavamo v zaprtih prostorih. Zato ni vseeno, kako so nastavljene naprave, ki zrak dovajajo v pisarne. Le strokovno upravljani in redno vzdrževani sistemi lahko zagotovijo pogoje, ki so resnično prijazni do človeškega telesa.
Da bi razumeli, kaj se pozimi dogaja v naših pisarnah in zakaj se težave hitro pojavijo, smo za pojasnila povprašali pulmologa prof. dr. Matjaža Fležarja s Klinike Golnik ter strokovnjaka podjetja Astech, enega vodilnih slovenskih serviserjev klimatsko-prezračevalnih naprav.
Ko vzrok ni monitor, ampak sluznica
Strokovnjak iz Astecha poudarja, da se pozimi težave izrazito povečajo, ker ogrevalni sistemi notranji zrak dodatno izsušijo: »Številni zaposleni verjamejo, da nelagodje čutijo zaradi zaslonov ali umetne svetlobe ter ergonomije, a dejanska težava je v tem, da preprosto dihajo neustrezen zrak.«
Neustrezen zrak ni le moteč – pri ljudeh, ki so vsak dan več ur v takšnem prostoru, lahko vpliva na počutje, odpornost in zdravje. »Prezračevanje naj bo čim bolj podobno kratkemu, intenzivnemu odpiranju oken. Klimatsko-prezračevalni sistem deluje dobro le, ko zagotavlja primerno temperaturo, dovolj zunanjega zraka, ustrezno vlažnost in šibke, človeku neškodljive pretoke,« pojasnjuje pulmolog.
Pogosta zmeda: prezračevanje ni enako kot klimatizacija
Strokovnjaki iz Astecha opozarjajo, da uporabniki pogosto mislijo, da naprava prezračuje, a v resnici zrak le reciklira. Klimatski sistemi praviloma krožijo predvsem notranji zrak ter ga hladijo ali ogrevajo, pri čemer svežega zraka ne dodajajo ali ga dodajajo le minimalno. Prezračevalni sistemi pa dovajajo svež zrak in odvajajo izrabljenega, kar je ključno za kakovost zraka. V sodobnih stavbah so pogosti tudi kombinirani sistemi, ki lahko prezračujejo in klimatizirajo hkrati – a le, če so pravilno nastavljeni.
Zakaj je zrak pozimi presuh
V številnih slovenskih stavbah, od pisarn do hotelov, sistemi delujejo vse leto – brez zimskega prilagajanja. Energetsko učinkoviti objekti so pogosto dobro zatesnjeni, kar je dobro za porabo energije, a zelo slabo za kakovost zraka.
Po besedah prof. dr. Fležarja pozimi težava nastane, ko hladen zunanji zrak vstopi v ogrevan prostor. Ogrevanje mu močno zniža relativno vlažnost, zapiranje oken in neustrezno nastavljeni prezračevalni sistemi pa poskrbijo, da se vlaga ne nadomesti. Tako zrak v prostoru postane izrazito presuh. Suh zrak ni le neprijetnost in ne vpliva le na ljudi – škodi tudi opremi, pohištvu in elektroniki.
Kaj lahko storite takoj
Zaposleni naj spremljajo svoje počutje. Ponavljajoče se pekoče oči, suho grlo, razpokane ustnice, občutki mravljinčenja ali statični preboji so jasen znak, da nekaj v prostoru ni v redu.
Zaposleni ali upravniki lahko najprej preverijo:
• ali sistem dovaja zadostno količino zunanjega zraka,
• ali so filtri čisti in ne zamašeni,
• ali naprava pozimi deluje v pravilnem režimu,
• ali so pretoki zraka premočni in povzročajo občutek prepiha,
• ali je vlaženje v napravi vklopljeno in ustrezno nastavljeno.
V podjetjih se pogosto osredotočijo na nakup nove opreme ali spremembo razsvetljave, a po izkušnjah serviserjev je kakovost zraka najpogosteje spregledana spremenljivka. Sodobni sistemi sicer omogočajo vlaženje zraka, a ta del naprave pogosto ni aktiviran ali deluje neustrezno zaradi zastarelih filtrov in nepravilnih nastavitev.
Kaj svetuje medicina
Prof. dr. Fležar priporoča letni pregled sistemov, ob pojavu težav tudi pogosteje. Pregled naj vključuje meritve pretokov, filtrov, temperature in vlažnosti, smiselno je tudi mikrobiološko testiranje. Pred servisom predlaga kratek anonimni vprašalnik za zaposlene, saj ti najhitreje zaznajo, kaj se dogaja v prostoru.
Če filtri kažejo znake kontaminacije, jih je treba zamenjati. Ob biološki onesnaženosti pa je treba dezinfecirati naprave.
Zakaj Astech poudarja preventivo
V Astechu pravijo, da jih največ strank pokliče, ko so težave že nevzdržne – takrat se stroški popravil in nastavitev hitro povečajo. Reden servis omogoča, da je sistem nastavljen sezoni primerno in deluje z največjo učinkovitostjo.
Sistem mora biti nastavljen tako, da v prostor prinaša dovolj svežega zraka, ohranja primerno vlažnost in nikoli ne povzroča občutka pihanja. Zaposleni to prepoznajo kot udobje, medtem ko delodajalci hitro opazijo manj odsotnosti in večjo produktivnost.
Ključno vprašanje zime: kaj dihate v pisarni?
Ker v zaprtih prostorih preživimo velik del dneva, je kakovost zraka eden ključnih dejavnikov zdravega delovnega okolja – neposredno vpliva na zdravje, osredotočenost in počutje. Zrak mora biti čist, dovolj vlažen in ne sme dražiti dihal, kar je mogoče zagotoviti le s pravilno nastavljenimi in redno vzdrževanimi prezračevalnimi sistemi pod strokovnim nadzorom. Zato ob nelagodju ne krivite najprej zaslona ali napornega dne, temveč preverite, kakšen zrak kroži v vašem prostoru.
