Money Motion 2026 je znova potrdil status največjega FinTech srečanja v regiji, zbral je več kot 3000 obiskovalcev in več kot 170 govorcev na Zagrebškem velesejmu, ki so v dveh dneh odprli ključna vprašanja o prihodnosti denarja, bančništva, identitete, regulative in umetne inteligence. Konferenco je odprl predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović, ki je dejal, da gre za kompleksno temo, ki jo je pomembno približati državljanom zaradi njihove finančne pismenosti, podjetniškega duha, pa tudi temeljnih človekovih pravic. Otvoritve se je udeležil tudi zagrebški župan Tomislav Tomašević, ki je poudaril, da FinTech inovacije poganjajo spremembe, ki jih ne morejo več ignorirati niti največji sistemi, medtem ko si Grad Zagreb prizadeva slediti temu razvoju s projekti eTransparentnosti, transparentnega upravljanja premoženja in participativnega proračunskega načrtovanja. Prisotni so bili tudi predstavniki Ministrstva za finance Republike Hrvaške ter veleposlaniki in predstavniki tujih veleposlaništev na Hrvaškem.
V tonu, ki ga je odprl predsednik republike, so prvi dan konference zaznamovala velika vprašanja o odnosu med ekonomijo, državo in tehnologijo. Richard A. Werner, eden najvidnejših sodobnih ekonomistov, je spregovoril o človekovih pravicah, državni intervenciji in vlogi centralnih načrtovalcev, pri čemer je opozoril na, kot je dejal, pogubnost ideologije odrasti in potrebo po resničnem razcvetu, ki temelji na rasti. Posebej je poudaril, da Hrvaška potrebuje več lokalnih bank ter da tehnologija in programska oprema za tak razvoj že obstajata. Frank Schwab se je navezal s tezo, da morajo banke, če želijo preživeti do leta 2035, razviti vrhunske mobilne izdelke in se prilagoditi trgu, kjer bo vse več transakcij potekalo med stroji med seboj. Prav razmerje med tradicionalnimi financami in infrastrukturo blockchain je bilo v središču razprave Zorana Balkića in Davida G. W. Bircha, pri čemer sta odprla vprašanje resnične vrednosti kripta, njegove vloge v internetnih financah in razlike med Bitcoinom ter širšim kripto ekosistemom.
Ena izmed najbolj vpadljivih tem prvega dne so bila agentska plačila, torej prihodnost transakcij, v kateri bodo del nakupov in finančnih odločitev v našem imenu izvajali agenti umetne inteligence. O tej temi so razpravljali Bartosz Ciolkowski iz Mastercarda in Panagiotis Kriaris iz Unzera, z moderacijo Damira Čauševića, soustanovitelja Money Motiona in predsednika uprave Monrija. V fokusu razprave so bili zaupanje, odgovornost in potreba po novih pravilih obnašanja v sistemu, kjer ljudje ne izvajajo nujno vsakega dejanja sami, ampak vse pogosteje določijo namen, medtem ko agent izvrši nalogo. Nadaljeval je Reinhard Höll iz NLB-ja, ki je opozoril, da mora v regulirani industriji zaščita uporabnikov ostati absolutna prioriteta, medtem ko je Vedran Bajer iz Wonderful.ai poudaril, da največji izziv implementacije umetne inteligence ni sama tehnologija, ampak redefiniranje poslovnih procesov. Srđan Košutić iz RBI-ja je dodatno opozoril na previdnost zaradi sintetičnih identitet, "temnih LLM-ov" in novih oblik zlorabe umetne inteligence.
Prvi dan je zaznamovalo tudi odprtje novega odra Automation & AI Stage by A1 Hrvatska, ki ga je napovedal Darko Jovišić, direktor in soustanovitelj Robotiq.ai-ja ter idejni začetnik Automation Summita, ki ga je Money Motion prevzel v drugi polovici lanskega leta. Prav ta oder je postal osrednje mesto razprave o vplivu umetne inteligence na tehnološki, finančni in telekomunikacijski sektor, s posebnim poudarkom na varnostnih izzivih, regulativi in konkretnih poslovnih aplikacijah. V uvodnem predavanju je Jovišić govoril o transformaciji trga umetne inteligence in premiku z velikih jezikovnih modelov k manjšim, specializiranim sistemom, pri čemer je poudaril, da Small Language Models omogočajo hitrejšo, cenejšo in varnejšo implementacijo, saj porabijo manj virov in se lahko izvajajo lokalno, brez izstopa občutljivih podatkov iz organizacije. Tomislav Vazdar je opozoril, da nova generacija groženj zahteva tudi novo varnostno logiko: organizacije ne smejo poznati samo svojih uporabnikov, temveč tudi lastne agente umetne inteligence in njihovo obnašanje znotraj sistema. Andrea Čović Vidović iz Predstavništva Evropske komisije na Hrvaškem je pri tem poudarila, da cilj evropske regulative, kot je AI Akt, ni upočasnitev razvoja, ampak izgradnja zaupanja in uskladitev tehnologije z evropskimi vrednotami in varnostnimi standardi. Program je vključeval tudi številne praktične primere implementacije umetne inteligence, od avtomatizacije administracije in analize dokumentov do povezovanja poslovnih sistemov z agenti umetne inteligence. Vzporedno s tem se je na Startup odru tekmovalo 18 startupov pred strokovno žirijo investitorjev, zmagovalec pa je bil razglašen na zaključni ceremoniji konference.
Drugi dan se je fokus glavnega odra preusmeril na prihodnost bančnega in monetarnega sistema Evrope ter vprašanje njene gospodarske neodvisnosti. Osrednjo temo je odprl podpredsednik Evropske centralne banke, bivši guverner Hrvaške narodne banke, Boris Vujčić z govorom o digitalnem evru, pri čemer je poudaril, da gre za projekt, ki ni samo tehnološko, ampak tudi strateško pomemben za zagotovitev neodvisnega monetarnega plačilnega sistema za Evropo. Pojasnil je, da digitalni evro ne bo obvezen za državljane, bo pa za trgovce, ki že sprejemajo neko obliko digitalnega plačevanja, pri čemer bo njegova uporaba za državljane brezplačna. Dotaknil se je tudi vprašanja zasebnosti in poudaril, da ECB ne bo imela vpogleda v individualne podatke državljanov, ampak bo podatke o lastniku računa imela izključno njegova poslovna banka. Po njegovih besedah digitalni evro prav zato predstavlja tudi najvarnejši način shranjevanja denarja, saj za njim stoji neposredno centralna banka. Jürgen Schaaf, svetovalec Evropske centralne banke, je temo dodatno razdelal z razlago, da obstajata dve obliki digitalnega evra: ena namenjena državljanom, kot digitalna različica gotovine, in druga namenjena bankam, kot nova infrastruktura, ki temelji na blockchainu.
Poleg digitalnega evra je bila pomembna evropska tema tudi EU ID digitalna denarnica, zamišljena kot bodoča podlaga za digitalno identifikacijo evropskih državljanov in potencialna osnova za identifikacijo uporabnikov pri plačevanju z digitalnim evrom. Hendrik Bourgeois iz Mastercarda jo je ocenil kot ključno orodje za povezovanje evropskega trga, hkrati pa opozoril, da bo usklajevanje digitalnih identitet med državami članicami zahteven proces, pri katerem hitrost implementacije ne sme ogroziti varnosti. Na istem odru so se zbrali tudi vodilni štirih vodilnih bank na Hrvaškem – Balazs Bekeffy iz OTP banke, Christoph Schoefboeck iz Erste banke, Liana Keserić iz RBA in Marko Badurina iz HPB-a – da bi razpravljali o vplivu tehnologije, regulacije in sprememb v pričakovanjih uporabnikov. V razpravi so bile poudarjene tudi prednosti pripadnosti velikim mednarodnim grupacijam, še posebej na področjih, kot sta kibernetska varnost in izmenjava znanja, kot tudi pomembnost lokalne fleksibilnosti in sprejemanja odločitev, ki omogoča hitrejšo prilagoditev uporabniške izkušnje specifikam domačega trga. Udeleženci so se strinjali, da umetna inteligenca že spreminja bančne procese, vendar ne bo nadomestila temeljne vrednosti bančništva – zaupanja in človeškega odnosa s strankami.
Koliko za resnično transformacijo umetne inteligence pomenita organizacijska kultura in pripravljenost na eksperimentiranje, je poudarila tudi Ana Zovko, izvršna direktorica za IT in digitalno poslovanje v Croatia osiguranju. Govoreč iz perspektive industrije, ki je pogosto počasnejša pri implementaciji novih tehnologij, je poudarila, da je ključna za uspeh prav hitrost preizkušanja in ustvarjanja interne podpore. Croatia osiguranje, je dejala, ni čakalo na idealen trenutek ali popolno strategijo, ampak je začelo graditi spremembe pred šestimi leti, vzpostavilo center za umetno inteligenco na vseh ravneh organizacije in razvilo vrsto projektov umetne inteligence z močno podporo korporativne kulture.
Drugi dan se je preoblikoval tudi oder Automation & AI Stage by A1 Hrvatska, ki je postal futuristični FinTech2030 Stage in ponudil pregled trendov, ki šele prihajajo. Hanan Nanić je v uvodnem predavanju poudarila, da se denar, infrastruktura in dostop do vrednosti vse bolj obnašajo kot fleksibilna programska oprema, ne pa kot fiksna strojna oprema, kar pomeni, da denar postaja programabilen, umetna inteligenca prehaja iz analize v sprejemanje odločitev, denarnice preraščajo v orodja identitete in lastništva, sama infrastruktura pa postaja hkrati bolj razdrobljena in bolj kompleksna. Te ideje so bile dodatno razdelane skozi razprave o stablecoinih, digitalnem evru, umetni inteligenci in digitalnih denarnicah. Panel o "internetu denarja" je pokazal, da bo prihodnost verjetno pripadala hibridnemu modelu, v katerem bosta morala sobivati bančno zaupanje in fleksibilnost tehnologije blockchain. V panelu o umetni inteligenci pri finančnem odločanju je bilo poudarjeno, da umetna inteligenca že danes sodeluje v investicijskih procesih in da bo njena vloga, še posebej pri odločitvah nižjega tveganja, še naprej rasla, s človekom kot nadzornim slojem. Razprava o digitalnih denarnicah je odprla tudi širše vprašanje kontrole dostopa do identitete in premoženja, medtem ko je zaključni panel o globalnih plačilih pokazal, da prihodnost prinaša hkrati večjo razdrobljenost in novo potrebo po standardizaciji. Posebej je izstopalo predavanje Mislava Javora iz Biconomyja o stablecoinih in čezmejnih plačilih, v katerem je primerjal skoraj takojšnje in brezplačne prenose znotraj območja SEPA s čezmejnimi transakcijami izven njega, ki še vedno lahko trajajo dneve in stanejo med 20 in 40 evri.
Money Motion 2026 je tako v dveh dneh združil razprave o človekovih pravicah, finančni pismenosti, bančni prihodnosti, digitalnem evru, blockchainu, agentih umetne inteligence, varnosti, regulativi in novih modelih plačevanja v edinstveno sliko finančnega sistema, ki se že sedaj globoko spreminja. Vstopnice za prihajajočo izdajo konference Money Motion 2027 so na voljo na platformi Entrio po ceni 149 evrov.
