Lastniki Banke Celje imajo dober mesec dni časa, da zagotovijo banki 160 milijonov evrov kapitala. Če jim ne bo uspelo, bo Banka Celje po NLB, Novi KBM, Abanki, Probanki in Factor banki že šesta banka, ki jo bomo reševali davkoplačevalci. Strošek države za sanacijo bank bi se s tem povzpel na 3,374 milijarde evrov.
Banka Celje, ki so ji tuji ocenjevalci v najslabšem scenariju do konca leta 2015 izračunali za 388 milijonov evrov veliko kapitalsko luknjo, je že v ponedeljek prejela odredbo Banke Slovenije, s katero ji je ta naložila sklic skupščine in odločanje o dokapitalizaciji. Čeprav je dobila Banka Celje decembra lani ob objavi rezultatov pregleda kakovosti sredstev (AQR) in obremenitvenih testov bank za iskanje kapitala šest mesecev časa, so v Banki Slovenije z ukrepanjem pohiteli. Poleg tega, da se je Banki Celje izjalovilo iskanje strateškega partnerja, po naših informacijah namreč tudi revizor banke ni želel podpisati mnenja k letnemu poročilu. Brez upoštevanja podrejenega dolga banka namreč naj ne bi imela več kapitala.
Nadzorni svet Banke Celje se bo sestal že jutri, skupščina, na kateri bodo lastniki banke odločali o dokapitalizaciji banke, pa mora potekati najkasneje 14. aprila. Že deset dni kasneje mora biti kapital banke okrepljen z najmanj 160 milijoni evrov. Da bi banko dokapitalizirali obstoječi lastniki, med katerimi je z več kot 40 odstotki največja NLB, sledijo pa še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior, je težko pričakovati. Iskanje strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke, ki ga je od januarja letos banki poskušala najti Raiffeisen bank iz Dunaja, pa se je medtem že zaključilo. Banko bo zato najverjetneje reševala država, v imenu katere je vlada včeraj na podlagi mnenja Banke Slovenije že odločila, da je Banka Celje primerna za začetek postopka za izvedbo ukrepov na podlagi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Iz Banke Celje bodo slabe terjatve prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), nato bo sledila dokapitalizacija države. Sodelovanje lastnikov podrejenega dolga bi bilo v tem primeru tudi pri Banki Celje obvezno, kar pomeni, da bi ti izgubili okoli 56 milijonov evrov, izbrisane pa bi bile tudi delnice obstoječih lastnikov. Iz Banke Celje so včeraj že sporočili, da postopki krepitve kapitala ne vplivajo na tekoče poslovanje banke, ki bo še naprej zagotavljala nemoten bančni servis. Sanaciji Banke Celje bo predvidoma sledila združitev z Abanko, a do združitve bo prišlo šele po sanaciji obeh bank. Ena od možnosti naj bi tudi bila, da poišče država novega lastnika za vsako banko posebej, čeprav je vlada včeraj že sklenila, da podpira ukrepe v smeri nadaljnje konsolidacije v bančnem sektorju.
Če je v primeru Banke Celje centralna banka pohitela, pa naj bi Gorenjski banki rok za pokritje potencialnega kapitalskega primanjkljaja podaljšali do konca letošnjega leta. Gorenjska banka je sicer v nekoliko boljšem položaju od Banke Celje, saj naj bi imela tudi po opravljenih oslabitvah v skladu z rezultati pregleda kakovosti sredstev še vedno okoli 13,5-odstotni količnik temeljnega kapitala. Po ocenah družbe Oliver Wyman bi možen kapitalski primanjkljaj pri Gorenjski banki po neugodnem scenariju do konca leta 2015 znašal 328 milijonov evrov, vendar pa bi večji del tega primanjkljaja v Gorenjski banki pokrili s povečanjem svoje absorbcijske moči, torej znižanjem tvegane aktive, stroškov poslovanja, prodajo zaseženih finančnih naložb in nepremičnin, hitrejšo izterjavo upnikov. Samo s prodajo državnih obveznic bi Gorenjska banka potrebe po dodatnem kapitalu znižala za 75 do 80 milijonov evrov. S temi ukrepi naj bi v Gorenjski banki potrebe po dodatnem kapitalu znižali na okoli 100 milijonov evrov, čeprav jih bodo morali po vsej verjetnosti pokriti z dokapitalizacijo.
