V Petrolu in Skupini Geoplin bi lahko že v prihodnjih tednih prišlo do kadrovskih premikov, ki bodo morda spremenili razmerja moči v omrežju okrog pomembnega dela domače energetike.
Po naših informacijah se bosta morala namreč iz nadzornega sveta družbe Plinovodi, ki vodi milijardo evrov vreden slovenski del projekta plinovoda Južni tok, posloviti najmanj dva od štirih predstavnikov kapitala. To naj bi v prihodnjih tednih zahtevala Agencija za energijo, ki te dni preverja, ali so nadzorniki Plinovodov neodvisni tako, kot jim to predpisuje nov energetski zakon.
Plinovodi: kdo bo ostal v nadzornem svetu?
Pri presoji o ustreznosti naj bi sicer padli štirje člani nadzornega sveta Plinovodov. Predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast in član uprave te družbe Alojz Stana zato, ker prihajata iz vrst edinega lastnika Plinovodov, česar zakon eksplicitno ne dovoljuje. Člana uprave Petrola Roka Vodnika in vodjo direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo Danijela Levičarja pa naj bi odnesla navzkrižna lastniška povezanost Petrola in države z Geoplinom. A – tako pravijo naši viri – še vedno obstaja možnost, da bosta v nadzornem svetu ostala največ dva od naštetih članov. Zakon namreč dopušča, da v njem sedijo tudi »vertikalno integrirane osebe«, a le, če njihovo število ne presega polovice vseh članov. A vprašanje je, ali se bo s tem strinjala država. Direktorica agencije Irena Praček izjav pred izdajo odločbe ne želi dajati.
V vsakem primeru bo prevetritev nadzornega sveta Plinovodov velik udarec za omrežje Petrol-Geoplin, ki je do zdaj obvladovalo to družbo. Boštjan Napast tako ne sedi le v nadzornem svetu Plinovodov, ampak je tudi eden od dveh neizvršnih direktorjev podjetja Južni tok Slovenija, ki je v solastništvu Plinovodov in Gazproma. Drugi je Marjan Eberlinc, ki je pred časom dobil nov mandat na čelu Plinovodov. V nadzornem svetu Geoplina, ki bdi nad Napastom, ima Petrol še dva od šestih članov, med drugim tudi predsednika uprave Tomaža Berločnika. Z novimi imeni v nadzornem svetu Plinovodov bi več vpliva v družbi in s tem tudi pri projektu Južni tok dobila država. Ta si je že pred časom z imenovanjem dveh novih nadzornikov (Andreja Ribiča in Mojce Golc) vsaj deloma odprla vrata tudi v Geoplin. V zadnjih tednih je sicer ponovno postala aktualna ideja, da bi država od Geoplina odkupila Plinovode, ta posel pa bi financirala z izkupičkom od prodaje svojega deleža v Geoplinu Petrolu. Na Sodu in Petrolu za pojasnila včeraj niso bili dosegljivi.
Petrol: nov mandat tudi Berločniku?
Nadzorni svet Petrola, ki ga vodi donedavni direktor Soda Tomaž Kuntarič, pa je pred dnevi že začel zaključne postopke imenovanja novih članov uprave Petrola. Ta je do zdaj imela le tri člane, kar je najmanj, kolikor še dovoljuje statut družbe. Ob Berločniku sta v njej sedela še prvi finančnik Petrola Janez Živko in Rok Vodnik, zadolžen za energetiko. Njun mandat se izteče avgusta, pri čemer je javna skrivnost, da si ju želi Berločnik še naprej imeti ob sebi, kar bi mu omogočalo tudi popolno kontrolo nad upravo. Tako Živko kot Vodnik, ki na Petrolu velja za Berločnikovo desno roko, kandidirata za nov mandat. Oba naj bi že prestala tudi sito kadrovske komisije nadzornega sveta. Predseduje ji Klemen Ferjančič, nekdanji direktor propadlega SGP Tehnika, ki je bil med nadzornike Petrola imenovan v kvoti SD.
Berločniku bi lahko račune prekrižali na Sodu, največjem lastniku Petrola. Tam ne skrivajo, da si želijo večje uprave, ki ima lahko po statutu Petrola tudi do šest članov (skupaj z delavskim direktorjem). »Glede na velikost in pomembnost družbe menimo, da mora uprava delovati v polni zasedbi, kot jo predvideva tudi sam statut družbe,« so nam pojasnili na Sodu, ki ga od aprila vodi Matej Pirc (PS). A hkrati so poudarili, da je to vprašanje nadzornega sveta, saj je imenovanje uprave v njegovi pristojnosti. »Smo le eden od lastnikov Petrola, zato ne moremo dajati smernic oziroma navodil nadzornemu svetu glede upravljanja družbe,« dodajajo na Sodu. Kuntariča nam včeraj ni uspelo priklicati. Po nekaterih informacijah pa naj bi Berločnik kadrovsko popolnjevanje uprave izkoristil tudi za podaljšanje svojega mandata. Ta se izteče februarja 2016, Berločnik pa naj bi s sklicevanjem na svoje mandatarstvo nadzornike skušal prepričati, da bi morala uprava nov štiriletni mandat nastopiti »v paketu«. S tem bi si Berločnik vodenje Petrola podaljšal do leta 2018, izognil pa bi se tudi novemu postopku, s katerim bi nadzorni svet v tem primeru moral začeti iskati predsednika uprave.