Vse kaže, da bo država v prihodnjih dneh luknjo v proračunu skušala vsaj deloma zakrpati tudi s pomočjo njenih energetskih družb. V začetku decembra naj bi tako Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) izpeljala dolgo pričakovane skupščine Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Gen Energije in Elesa. Poleg tega, da naj bi na njih »počistila« nadzorne svete in vanje imenovala ljudi iz kroga vladajoče koalicije, naj bi proračunu priskrbela zajetno finančno injekcijo. Več virov nam je namreč potrdilo, da bo agencija državi, torej dejansko sami sebi, predlagala izplačilo visokih dividend iz bilančnega dobička omenjenih treh družb. Po nekaterih informacijah naj bi tako država, ki si je pred dnevi že izplačala 10 milijonov evrov iz bilančnega dobička Darsa, skupaj iz svoje energetike letos »potegnila« okoli 80 milijonov evrov.
Za primerjavo: gre za znesek, za dobrih 10 milijonov evrov višji od dodatnih prilivov, ki naj bi jih prineslo novo povečanje trošarin za energente, z njim pa bi država lahko brez težav financirala nakup vseh delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) v najnovejši dokapitalizaciji. Še lani je bila država precej bolj milostna do omenjenih treh družb: medtem ko je iz Gen Energije in Elesa skupno vzela 27 milijonov evrov za plačilo delnic NKBM, je skoraj 40-milijonski bilančni dobiček HSE v celoti prepustila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička. Tudi zato ne preseneča, da so načrti države v zadnjih dneh povzročili nemalo (tihega) negodovanja v vrhovih energetskih družb. Črpanje denarja bo namreč »udarilo« po njihovih investicijskih ciklih. Pri tem je zaradi vse bolj »nasedle« gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki je tako rekoč na mrtvi točki, najbolj na udaru prav HSE. Tej je de facto solidarni porok za obveznosti TEŠ, ki samo Alstomu dolguje že 154 milijonov evrov, v prvih šestih mesecih leta pa je zaradi sušnih razmer ustvaril manjši dobiček (dobrih 13 milijonov evrov) od pričakovanega, likvidnost skupine pa zaradi neznank, povezanih s poroštvom za TEŠ, uravnava tudi s premostitvenimi posojili. Elesove bilance pa bo letos obremenila še unovčitev več kot desetmilijonskega poroštva Talumu za plačevanje električne energije.
Na AUKN so včeraj pojasnili le, da predloge za dnevne rede še pripravljajo in da mora z njimi soglašati še vlada. O načrtih države včeraj v sindikatu delavcev dejavnosti energetike vsaj uradno niso vedeli ničesar, pri čemer velja spomniti, da je omenjeni sindikat prav zaradi nejasnosti glede prodaje državnih deležev v energetskih družbah začel zbirati podpise za referendum o Slovenskem državnem holdingu (SDH). A tokrat je podpredsednik sindikata Branko Sevčnikar, ki je še pred mesecem dni od dveh ministrov v Janševi vladi (Zvonka Černača in Janeza Šušteršiča) izsilil podpis dobro tipkano stran dolgega dokumenta o omejitvah pri privatizaciji energetike, bolj zadržan: »Videli bomo, kaj lahko naredimo. Kadar koli se oglasijo, nam oporekajo, da se nimamo pravice vtikati v poslovanje. Ko bomo seznanjeni s podrobnostmi, se bomo odločili o ukrepanju.«
