Dnevnik.si
Gazela logo

ZGODOVINA

Projekt izbora najboljšega hitro rastočega podjetja izhaja iz uredništva Gospodarskega vestnika, 25. novembra 2004 pa so bralci Dnevnika in Gospodarskega vestnika prejeli prvo številko revije Gazela, ki je izšla v nakladi 64.700 izvodov.V začetku decembra 2004 sta založniški hiši Dnevnik in GV Revije ustanovili podjetje Gazela R.E. Od 18. marca 2005 je podjetje Gazela R.E. v stoodstotni lasti založniške hiše Dnevnik, ki ga je konec leta 2005 pripojila.

gazela.jpg

1991: PRVIČ V ČLANKU ANALIZIRAMO DINAMIČNA PODJETJA
Mlada podjetja, ki smo jih predstavili, morda niso bila "hot growth companies" po ameriških merilih z več deset milijoni dolarjev letnega prometa. Vsekakor pa so nastala iz trga in za trg, ne da bi čakala na reforme, prestrukturiranje, nov investicijski ciklus ... In pri tem so bila uspešna: rasla so, imela dobiček in zaposlovala so nove delavce. Podjetja, ki so bila izbrana bolj ali manj naključno, so sodila med prva "prava" slovenska dinamična podjetja.

1992: PRVA LESTVICA 100 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Na lestvico smo vključili največja zasebna podjetja v letu 1991, ki so po številkah sodeč tedaj pomenila tudi najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. Najboljši na lestvici so še izpolnjevali oba pogoja za uvrstitev na lestvico "hot growth" ameriškega poslovnega tednika Business Week, več kot deset milijonov dolarjev in manj kot 150 milijonov dolarjev prometa ob hitri rasti.

1993: PRVIČ SESTAVIMO LESTVICO 500 NAJVEČJIH SLOVENSKIH ZASEBNIH PODJETIJ
Največja zasebna podjetja so dosegala hitro rast na vseh ravneh. Petsto podjetij z največ prometa je skupaj zaposlovalo več kot 6.000 ljudi. Če sklepamo po številkah, je bil to najbolj dinamičen del slovenskega gospodarstva. "So to gazele?" smo se spraševali.

1995: MED PRVIMI V EVROPI PREDSTAVIMO LESTVICO 500 NAJHITREJE RASTOČIH PODJETIJ
Leta 1995 smo poleg lestvice 500 največjih zasebnih podjetij prvič pripravili tudi lestvico 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij, v anketi smo primerjali rast prodaje v letih od 1993 do 1994. Metodologijo smo pripravili ob pomoči strokovnjakov z Ekonomske fakultete v Ljubljani, in to tako, da bi vključili kar največ gazel, čeprav so posebne razmere gospodarstva na prehodu precej oteževale delo.

1996: PRVA POSEBNA ŠTEVILKA REVIJE GOSPODARSKI VESTNIK - NAJHITREJE RASTOČI
Od leta 1996 vsako jesen pripravimo posebno številko revije Gospodarski vestnik, posvečeno dinamičnemu podjetništvu. V njej poleg lestvice 500 najhitreje rastočih podjetij objavljamo tudi analize gazel po posameznih panogah in regijah, predstavljamo dinamične podjetnike in njihovo poslovno prakso.

2001: PRELOMNICA - PROJEKT GAZELE IN RUBRIKA GAZELE
Pravi vzlet projekta Gazele prelomnega leta 2001 je bil nadvse uspešen. V dobrih treh tednih smo izpeljali kar šest regijskih in eno nacionalno prireditev ter na njih skupaj zbrali 1.284 gostov. Uredništvu revije Gospodarski vestnik je uspelo premagati zaprtost in nezaupanje med gazelami. Dogajanje pa je bilo tudi izjemno dobro medijsko pokrito. Prebili smo se v vse najbolj vplivne medije v državi (nacionalno televizijo in vse tri najbolj vplivne dnevnike) in se prek regijskih dogodkov in poročil v regijskih medijih uveljavili v regijskem življenju.

2002: "GAZELE SO GIBANJE"
V tem letu smo se posvetili utrjevanju projekta. Uredništvu je ob pomoči drugih oddelkov podjetja uspelo spodbuditi zanimanje za gazele tudi v širši javnosti. Na regijskih in nacionalni prireditvi ter na soočenjih smo zbrali 1.334 gostov. Napočil je čas za nov skok, za novo rast projekta. Na sklepni prireditvi Gazele 2002 smo od pomembnega obiskovalca slišali: "Gazele so postale gibanje." Ta izjava se ujema z vizijo osrednjega slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik in podjetja GV Revije. Ne gre več samo za podjetja na lestvici 500 najhitreje rastočih (čeprav bo projektna skupina pri pripravi prireditev še naprej skrbno spremljala predvsem to skupino družb), temveč za vse, ki jih druži ambicija rasti in uresničitev te ambicije. To je rastoče, dinamično gospodarstvo!

2003: GAZELE SO POSTALE NAJVEČJI POSLOVNI DOGODEK
Skupaj z metodološko skupino smo nadgradili metodologijo izbora in se pri izbiranju najboljših še bolj poglobili v kakovost hitre rasti. Med nominiranci je bila tako vrsta novih imen, prihajajočih poslovnih zvezd. Prenovili smo podobo Gospodarskega vestnika, ki je v novi preobleki prvič izšel prav z že tradicionalno tematsko številko 500 najhitreje rastočih.

Regijskih in nacionalnega izbora se je skupaj udeležilo 1.750 hitro rastočih družb in poslovnežev. V medijih smo ob dogodkih našteli kar 150 objav. Prvič smo za nominirance in poslovne partnerje, ki podpirajo projekt, pripravili družabno VIP kosilo. Novembra pa je najboljše gazele v vili Podrožnik sprejel predsednik vlade Anton Rop.

2004: LETO NOVOSTI
V letu 2004 so bile gazele v znamenju dveh novosti. Dogodkom smo prvič dodali konferenčni del – Gazela praktikum, ki se je v vsaki regiji odvijal pred razglasitvijo regijskega zmagovalca. Na nacionalni konferenci, katere EU pokrovitelj je bila Kraljevina Nizozemska (v tistem času predsedujoča EU), pa smo gostili vrsto tujih strokovnjakov dinamičnega podjetništva.
Na finalnem dogodku v Cankarjevem domu sta Robert Mulej, direktor GV Revij in Branko Pavlin, prednik uprave Dnevnika, podpisala pismo o nameri za sodelovanje med obema založniškima hišama. Rezultat novega poslovnega sodelovanja pa je bil viden že novembra, ko je pričela izhajati nova revija Gazela v nakladi 62 tisoč izvodov. Obe novosti – konference in revija - sta še utrdili blagovno znamko Gazela. Šestih regijskih in nacionalne mednarodne konferenc se je skupno udeležilo 285 ljudi. Na regijskih dogodkih in finalni prireditvi Slovenska gazela 2004 v Cankarjevem domu pa smo gostili 1.665 udeležencev.
V decembru je bilo ustanovljeno podjetje Gazela R.E.

2005: PRAVI GAZELJI SPIN-OFF
Projekt Gazela, tako dogodek Slovenska gazela kot revija Gazela, je v letu 2004 prerasel okvirje profitnega centra in v letu 2005 postal samostojna pravna oseba. Podjetje Gazela R.E. skrbi za razvoj blagovne znamke Gazela v vseh njenih potencialih. Ob zaključku letnega projekta časopisna hiša Dnevnik kupi blagovno znamko in podjetje Gazela R.E., tako da se analiza in plani za celoten projekt Gazelo 2006 delajo že v Dnevniku.

2006: GAZELA PRVIČ POD OKRILJEM DNEVNIKA
V letu 2006 je izbor najboljšega hitro rastočega podjetja organiziralo Časopisno podjetje Dnevnik, d.d., ki je projektu dodalo mednarodno dimenzijo. Slovenska hitro rastoča podjetja so se imela priložnost uvrstiti med 500 najhitreje rastočih podjetij Europe's 500, prav tako pa so lahko sodelovala pri izboru za European Business Awards.

2008: TRAJNOSTNA IN DINAMIČNA RAST
Ključni korak z metodološkega vidika je močnejši poudarek na dinamični rasti, ki je obenem tudi trajnostno naravnana. Izbor je to usmeritev vnesel tudi v svojo vizijo razvoja. Vzporedno so intervjuji uredništva posebno pozornost namenili raziskovanju naravnanosti k trajnostni rasti in dejavnikom družbene odgovornosti. Dodatno je na podlagi preklica podjetij, uvrščenih na seznam najhitreje rastočih podjetij, potekalo preverjanje variabilnosti prihodkov iz prodaje v posameznih letih.

2009: VERJETNOSTI PROPADA PODJETJA
Pomemben prispevek h krepitvi metodologije izbora pa v letu 2009 pomeni vključitev informacije o verjetnosti propada podjetja, ki jo na podlagi lastnega modela (failure score model) izračunava družba Bisnode.

2010: DESETLETJE NOVE RASTIZa dvajsetletnico prvih zapisov o dinamičnih podjetjih »gazelah« ter za desetletnico dogodkov, na katerih se izbirajo najboljši, so organizatorji pripravili vrsto aktivnosti, ki dopolnjujejo spodbujanje podjetništva.

2011: ZAČETEK NOVEGA DESETLETJA RASTI
Spremljanje dinamičnih podjetij in realno poročanje o njihovem delu in uspehih (od 210 nominirancev in uspešnih zgodb so se le tri končala tako, da so podjetja propadla) kaže na pravilne odločitve in resnično uspešno podjetništvo, ki mora biti spodbuda za vse nove mlade podjetnike.

2012: USTANOVITEV KLUBA GAZEL
Ustanovitev kluba in srečanja vseh nominirancev naj bi imela za cilj, da si gazele izmenjajo izkušnje in izpostavijo vse probleme, ki ovirajo razvoj podjetništva v Sloveniji ter s pomočjo Dnevnika izboljšajo poslovno okolje. Hkrati pa si medsebojno pomagajo tudi pri vstopu na globalni trg.

2013: GAZELE POSTANEJO SOGOVORNIK MLADIH
Usmeritev k mladim je bila prisotna v projektu že nekaj časa. Tokrat so se podjetni dijaki odzvali na različne načine, vsekakor pa so že v srednji šoli pokazali, da je podjetnost lahko tudi ena od možnosti njihovega razvoja, usmeritve in tudi zaposlitve.

2014: MLADI SE VKLJUČUJEJO V PROGRAM
FLL (
First Lego League) se kot Mednarodni multidisciplinarni raziskovalno-izobraževalni program s poudarkom na robotiki predstavi na vseh prireditvah, hkrati pa so najboljši mladi glasbeni talenti in regijski zmagovalci vključeni v regijski program.

2015: PRAZNOVANJE 15. OBLETNICE IN 100. DOGODKA
Tako program kot usmeritev sta bila usmerjena v dva pomembna jubileja na projektu in sicer 15.obletnico od znamenitega 11. septembra 2001, ko je bil organiziran prvi dogodek v okviru projekta Gazela in pa 100. dogodek. Kratek zgodovinski pregled je bil prikazan tudi na prav za ta jubilej izdelan video s pregledom vseh zlatih gazel in nekaterimi izjavami.


METODOLOGIJA

Verodostojnost izbora temelji na skrbno oblikovani in natančni metodologiji, nad katero bdi metodološka komisija. Pri izboru se poleg indeksa petletne rasti prihodkov od prodaje upošteva tudi dodano vrednost na zaposlenega in rast števila zaposlenih. Pri vsakem podjetju, ki se uvrsti v ožji izbor za regijsko gazelo, se preuči tudi bonitetno poročilo in opravi uredniški intervju.

Letošnji izbor ohranja obe metodološki nadgradnji iz lanskega leta. Prva je izračunavanje sintetiziranega kazalnika, ki petletno dinamiko rasti prodaje dopolnjuje z dodano vrednostjo in njeno rastjo v petih letih ter indeksom DaBeg (ta omogoča primerjavo stopnje rasti zaposlenih med različno velikimi podjetji), druga pa je preverjanje stopnje verjetnosti propada podjetja (angl.: failure score model).

Verodostojnost izbora gazel je osrednje vodilo. Tako se hitro rastoča podjetja na izbor ne morejo prijaviti, temveč se na seznam najhitreje rastočih uvrstijo na podlagi bilančnih podatkov. Natančneje, na lestvico najhitreje rastočih se uvrstijo zaradi rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Tako dobimo lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji in šest regijskih lestvic s 100 najhitreje rastočimi podjetji v regiji.
Vstopni pogoji za uvrstitev na lestvico so:

  • - bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu,
  • - vsaj 220.500 eur prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu,
  • - podjetje pa je moralo v obeh indeksnih letih poslovati vseh 12 mesecev in imeti v zadnjem letu dobiček,
  • - v zadnjem bilančnem letu mora imeti podjetje minimalno 5 zaposlenih (od Gazele 2013 naprej).

Postopki izbora

Postopek izbora regijske in slovenske gazele leta poteka v petih korakih:

prvi korak: izbor desetih regijskih kandidatov
Na podlagi podatkov AJPES iz seznama 100 najhitreje rastočih podjetij v vsaki od šestih slovenskih regij izberemo 10 kandidatov za regijske oziroma Slovensko gazelo leta. Kandidate določimo na podlagi razvrstitve podjetij s pomočjo sintetiziranega kazalnika, ki ga izračunamo na podlagi stopnje rasti čistih prihodkov od prodaje v obdobju zadnjih petih let, dodane vrednosti na zaposlenega in njene rasti ter indeksa DaBeg, ki pokaže stopnjo rasti števila zaposlenih, primerljivo med različno velikimi podjetji. Opravi se tudi tako imenovana namizna raziskava kandidatov (angl.: desk-top research) in na tej podlagi izbira družb, ki po presoji najbolje odsevajo vrednote in filozofijo dinamične in obenem trajnostne rasti. V tem koraku preverjamo tudi uvrstitev podjetja na nacionalno lestvico 500 gazel in število zaposlenih (pogoj za uvrstitev v izbor je 15 zaposlenih).

drugi korak: novinarski raziskovalni intervjuji
Z vsakim od desetih regijskih kandidatov je opravljen novinarsko-raziskovalni pogovor. V strukturiranem intervjuju je poudarek na raziskovanju podjetniške zgodbe, kakovosti rasti organizacije in njeni naravnanosti k trajnostnemu razvoju. Prav tako izpraševalci v podjetjih raziskujejo vidike družbene odgovornosti organizacije in njene umeščenosti v lokalno okolje.

tretji korak: izbor petih kandidatov za regijsko gazelo
Na podlagi opravljenih intervjujev, finančnih in drugih razpoložljivih podatkov o podjetju se izbere pet kandidatov za regijsko gazelo leta. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z višjo donosnostjo (ROE) in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, indeks DaBeg najmanj 20, prav tako pa je pomembno, da podjetje izkazuje vrednote gazele – dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti.

• četrti korak: izbor treh regijskih nominirancev in regijske gazele leta

Metodološka komisija, ki jo sestavljajo uredništvo Dnevnika ter zunanji člani z družbe Bisnode in uredništva Mediade, v njej pa je tudi regijska gazela predhodnega leta, na podlagi izdelanih dosjejev, finančnih podatkov in bonitetnih poročil oceni nominirana podjetja in s tem izbere tri regijske nominirance ter zmagovalno regijsko gazelo leta.

• peti korak: izbor zlate, srebrne in bronaste gazela leta.

Zlata gazela

Zlata gazela je izmed finalistov izbrana z glasovanjem članov sveta Gazela, ki ga sestavljajo ugledni predstavniki akademske, civilne in poslovne javnosti ter z glasovanjem članov metodološke komisije. Glasovi sveta Gazela tvorijo dve tretjini ocene, glasovi metodološke komisije pa eno tretjino. V primeru, da imata dva ali več finalistov enako povprečno uvrstitev, ima prednost kandidat, ki je višje na lestvici sveta Gazela.


Člani metodološke komisije

lah.jpg Janko Lah, direktor,Agora d.o.o.

Kot solastnik in direktor podjetja za ustvarjalne komunikacije že dvajset let na različne načine prenaša znanja in veščine za razvoj podjetnosti med odraslimi ljudmi. Še posebej mu je blizu motiviranje posameznikov za skupinsko delo in učinkovito vodenje ter organiziranje delovnih procesov. EFQM model poslovne odličnosti po mu je stalni vir, ki ga skupaj s sodelavci razširja med poslovnimi partnerji. Človek je središče modela v vsej svoji razsežnosti, kot zaposleni, kot kupec ali dobavitelj in nenazadnje kot del družbe, ki uživa plodove poslovnega sodelovanja. Pedagoška izobrazba ga stalno vodi v lastno in skupinsko dopolnjevanje prakse s teorijo, kakor tudi prenašanje teorije v poslovno prakso. Je trener NLP, podjetniški svetovalec za inoviranje, vodenje in upravljanje podjetij ter interni presojevalec za ISO 9000 in ocenjevalec po EFQM modelu odličnosti.

savic.jpgmag. Nenad Savič, direktor, Unikatum d.o.o.

Je eden najbolj izkušenih slovenskih strokovnjakov na področju odličnosti poslovanja ter razvijanja in uresničevanja poslovnih strategij. Od leta 2003 je mednarodni ocenjevalec odličnosti organizacij po EFQM modelu in je ocenjevanja podjetij do sedaj izvajal v Sloveniji (16x), Italiji (2x), v Španiji, na Madžarskem (1x), v Belorusiji (1x) in v Iranu (2x). Svoja znanja in veščine redno nadgrajuje z dodatnimi izobraževanji in usposabljanji ter s strokovno raziskovalnimi projekti v Sloveniji in tujini. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje dejavnike in značilnosti uspešnega preoblikovanja poslovnih modelov. Od leta 2010 je bil predsednik uprave Slovenske fundacije za poslovno odličnost, v obdobju 2009-2011 pa tudi član Upravnega odbora Slovenskega združenja za kakovost in odličnost.

Alenka Hren, SPIRIT Slovenija, javna agencija


Alenka Hren je diplomirala na zasebni univerzi DePauw University Indiana, ZDA iz managementa, političnih znanosti in francoskega jezika. V ZDA je po študiju delala v različnih podjetjih in sicer v podjetju ATI International v Los Angelesu, Walden INN v Greencastlu Indiana ter nato na področju razvojno investicijskih projektov in mednarodnega poslovanja v podjetju ST International & Co. New Jersay/ New York. Ko se je vrnila v Slovenijo je svojo poslovno kariero nadaljevala pri ponovnem zagonu podjetja EMO Posoda d.o.o. v Celju, ter nato kot projektni vodja v RC Inženiringi d.o.o. v Celju. Od 2001-do 2012 je na javni agenciji SPIRIT Slovenija,( prej PCMG/JAPTI), kot namestnica direktorja vodila sektor za razvoj podjetništva in konkurenčnosti. Od leta 2015 pa na agenciji SPIRIT vodi nacionalni pilotni program Uvajanja trajnostno naravnanih poslovnih modelov v slovenska podjetja.

petric_1.jpgRobert Petrič, Bisnode d.o.o.

Robert Petrič je bil zaposlen kot poslovno finančni analitik in vodja prevzemov v eni največjih borznoposredniških družb. Podjetju Bisnode d.o.o. se je pridružil leta 2001 kot produktni vodja in kasneje še kot vodja prodaje. Bil je tudi direktor hčerinskega podjetja Infobon d.o.o., danes pa je Direktor razvoja in Izvršni direktor v podjetju. Razvil je poslovni model in poslovno informacijsko orodje ter blagovne znamke Bonitete.si, CreditCheck.si, SiMatrix, ki jih danes uspešno širi izven meja Slovenije.

bregar1.jpgBarbara Bregar Mrzlikar, direktorica, Podjetniška mreža CEED Slovenija

Je prevzela vodenje CEED centra v Sloveniji s 1. marcem 2008. Pred tem je več kot 10 let delala v podjetju HERMES SoftLab, kjer je imela priložnost spremljati podjetje skozi celoten cikel rasti od malega podjetja do gazele in končno mednarodne korporacije z več kot 800 zaposlenimi. Iz sodelavca za marketing in stike z javnostmi je tekom svoje kariere prevzela vlogo vodje strateškega marketinga ter v zadnjih letih je delovala kot podpora upravi za strategijo in razvoj podjetja. V okviru svoje nove vloge v CEED-u želi pridobljene izkušnje s področja rasti podjetij prenesti na podjetnike in obenem prispevati k razvoju podjetništva v Sloveniji.

jana.jpgJana Petkovšek Štakul,Dnevnik

Je urednica Gazele, ki izhaja vsak ponedeljek. Zadnji dve leti na njeno pobudo izhaja tudi Podjetniški dnevnik, ki ga pišejo predvsem mladi podjetniki in podjetnice, v letu 2012 pa je Dnevniku Podjetniški dnevnik prinesel tudi priznanje Mediy leta. Podpira dobre prakse in v rubriki Gazela pomaga gazeli k proaktivnemu ter odgovornemu delovanju v korist zdravega gospodarstva spodbuja tudi državno upravo.

jernej_pal.jpgJernej Pal, Dnevnik

Ukvarja se s tržnimi in javnomnenjskimi raziskavami, zaposlen na Dnevniku kot vodja raziskav in analiz, pri izboru Gazela sodeluje od leta 2008, član metodološke komisije od leta 2012. V metodološkem in raziskovalnem delu sodeluje tudi pri projektu Zlata nit.


Člani Sveta Gazela 2015

Svet gazela je temeljni organ projekta Gazele. Namen delovanja Sveta je povezovanje članov – fizičnih oseb ali predstavnikov institucij, ki s svojim osebnim ugledom in prispevkom sooblikujejo Gazele ter izvajajo nadzor nad izvrševanjem Gazel, katerih temeljno poslanstvo in namen je podpora dinamični rasti in trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva in širše družbe. V Svetu sodelujejo prejemniki priznanja zlata gazela, predstavniki izbranih za podjetniško rast pomembnih organizacij, ugledni predstavniki akademske javnosti, civilne družbe in predstavniki največjih pokroviteljev projekta Gazela. Od začetka do leta 2008 je svet vodil Matjaž Gantar, od leta 2008 pa svetu predseduje Matjaž Čadež, ustanovitelj Halcoma, zlate gazele leta 2003.
ZLATE GAZELE

cadez.jpgMatjaž Čadež, predsednik upravnega odbora, Halcom, d.d., predsednik Sveta gazel


lukic.jpgMilan Lukić, ustanovitelj in svetovalec podjetja, Lumar d.o.o.
zlate gazele 2009


ursic.jpgRok Uršič, direktor Instrumentation Technologies, zlate gazele 2008


tomaz_zvipelj.jpg Tomaž Žvipelj, lastnik in direktor Elektronček, d.d., zlate gazele 2007


svetelesek.jpgAleksander Svetelšek, predstavnik zlate gazele 2001, 2005

colarc.jpg Jože Colarič, predsednik uprave Krka, d.d., zlata gazela 2010

strasek.jpg Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, 
zlata gazela 2011


 dr. Jure Knez, direktor DEWESoft, zlata gazela 2012

lanisek.jpg mag. Tomaž Lanišek, direktor www.knaufinsulation.si/ zlata gazela 2013



Tanja Skaza, direktorica http://www.skaza.si/ zlata gazela 2014



STROKOVNJAKI IN VABLJENI POSAMEZNIKI

kraljic.jpg dr. Peter Kraljič, svetovalec McKinsey&Company, Inc.

drnovsek.jpgdr. Mateja Drnovšek, izr.prof. Ekonomska fakulteta

psenicni.jpgdr. Viljem Pšeničny, predavatelj in strokovnjak za dinamično podjetništvo, DOBA Fakulteta

lenarcic.jpg dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS in podpredsednik IAS

anselmi.jpg Maria Anselmi, direktorica Bisnode

cesko.jpg Sandi Češko, Studio Moderna, ustanovitelj


  Janko Lah, Agora, direktor


PREDSTAVNIKI PODPORNIH ORGANIZACIJ, PARTNERJEV, POKROVITELJEV IN 
ORGANIZATORJEV


 Zdravko Počivalšek, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, minister

 mag. Gorazd Mihelič, SPIRIT, v.d. direktorja


milic.jpg mag. Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarska zbornica Slovenije

Zoran Janko, Telekom Slovenije, član uprave

janez_skrabec.jpg Janez Škrabec, Riko, direktor

smuc.jpg Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenje Manager


Tomaž Grm, Butan plin, direktor


Andrej Andoljšek, Gorenjska banka, predsednik uprave


primoz.jpg Primož Kapus,  Amicus, direktor, medijski partner

triglav_slapar.jpg Andrej Slapar, predsednik uprave, www.triglav.si/

petan.jpg Bojan Petan, predsednik uprave, Dnevnik, d.d.


 Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika, d.d.

 



 mag. Marko Filli, RTV Slovenija, generalni direktor


krajnovic.jpgmag. Edita Krajnović, urednica in izvršna direktorica Mediade, vodja metodologije izbora


vrbinc.jpgMiha Vrbinc, predsednik organizacijskega odbora Gazela Dnevnik, d.d.