Propadanje in konserviranje umetniških del

Do 20. junija bo po različnih krajih Slovenije znova zaživela Konservatorsko-restavratorska transverzala, projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) in Društva restavratorjev Slovenije, ki že skoraj dve desetletji javnosti približuje delo konservatorjev-restavratorjev ter pomen ohranjanja kulturne dediščine. Letošnji program prinaša predavanja, razstave in predstavitve konservatorsko-restavratorskih postopkov, obiskovalcem pa omogoča vpogled v pogosto nevidno delo strokovnjakov, ki skrbijo za ohranjanje predmetov, umetnin in zgodovinskih pričevanj za prihodnje generacije.

Projekt, ki poteka od leta 2007, povezuje različne muzeje, galerije, izobraževalne ustanove in strokovnjake po vsej Sloveniji. Namen transverzale je približati konservatorsko-restavratorske vsebine širši javnosti ter pokazati, da ohranjanje dediščine ni zgolj restavriranje poškodovanih predmetov, temveč kompleksen proces raziskovanja, preventive, znanstvene analize in skrbnega načrtovanja. Idejna vodja projekta je prof. mag. Tamara Trček Pečak z ALUO. Organizacijo letošnje izvedbe koordinirajo Petra Juvan iz Muzeja športa, Ana Sterle iz MG+MSUM in Ajda Purger iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran-Pirano.

Razstava Med zemljo in zlatom v Finžgarjevi galeriji

Nekateri dogodki so se v okviru transverzale že zgodili, denimo Pomurski muzej Murska Sobota se je konec maja pridružil z dvema strokovnima predavanjema. Eden osrednjih dogodkov letošnje transverzale pa se bo še zgodil, to je razstava oddelka za restavratorstvo ALUO Med zemljo in zlatom, ki bo od 11. do 28. junija na ogled v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. Odprtje razstave bo 11. junija ob 19. uri. Razstava bo obiskovalcem približala procese nastajanja, propadanja in konserviranja umetniških del skozi taktilne modele, tehnološke študije in didaktične pripomočke. Poseben poudarek bo namenjen slikam na lesu iz obdobja gotike in renesanse ter predstavitvi plasti, iz katerih so umetnine sestavljene. Med razstavljenimi vsebinami bodo tudi študije detajlov slike Sveto sorodstvo mojstra iz Zpisa, ene najpomembnejših umetnin tega obdobja pri nas, ki se je letos iz Narodnega muzeja Slovenije preselila v Narodno galerijo. Posebno pozornost bodo namenili tudi projektu Ajkčeva skrinjica, ki nastaja v okviru interdisciplinarnega projekta Problemsko učenje študentov v delovno okolje. Projekt Ajkčeva skrinjica je zasnovan kot didaktični pripomoček za otroke in obiskovalce muzejev, saj na razumljiv način prikazuje postopke nastajanja slik na platnu in lesu ter konservatorsko-restavratorske posege ob najpogostejših poškodbah.

Razstava bo odprla tudi vprašanje louvrskih odlitkov, ki jih je Narodna galerija pridobila leta 1927 za izobraževalne namene. Odlitki antičnih kipov so bili pozneje razdeljeni med različne ustanove, njihovo stanje pa se je skozi desetletja slabšalo. Študentski projekt želi opozoriti na pomen teh odlitkov, ki danes sami predstavljajo pomemben del kulturne dediščine.

Razstavne vsebine bodo dopolnjevali video materiali, prilagojeni različnim generacijam in ranljivim skupinam obiskovalcev. Organizatorji želijo s tem poudariti, da konserviranje-restavriranje ni zgolj tehnično delo, ampak interdisciplinarno področje, ki povezuje umetnost, zgodovino, kemijo, fiziko in številne druge vede.

Znanost v službi restavriranja

Muzej Velenje se bo transverzali pridružil 17. junija ob 18. uri s predavanjem »Iz konservatorsko-restavratorskega ateljeja: odstranjevanje laka«, ki bo potekalo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Konservatorka-restavratorka Maja Pečnik bo predstavila primer odstranjevanja neprimernih lakov s slik ter pomen vključevanja znanstvenih metod v konservatorsko-restavratorsko stroko.

V okviru evropskega raziskovalnega projekta Greenart so strokovnjaki izvajali testiranja različnih materialov in sistemov za zadrževanje topil pri odstranjevanju zaščitnih lakov. Pred posegom so s slike odvzeli materialne vzorce, jih pregledali pod mikroskopom in s pomočjo infrardeče spektroskopije analizirali sestavo materialov.

Pomemben del raziskave je sodelovanje med različnimi ustanovami. Pri projektu so sodelovali ALUO, Restavratorski center ZVKDS in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Z elektronsko mikroskopijo so dodatno analizirali stanje površine slike in učinkovitost posameznih postopkov, kar je omogočilo natančnejše odločitve pri izbiri konservatorskih metod. Koledar vseh dogodkov je dostopen na spletni strani Konservatorsko-restavratorske transverzale.