Pretekli teden je ameriške delniške trge zaznamovala precejšnja nihajnost, ki je bila posledica rezultatov vmesnih kongresnih volitev in vse večje zaskrbljenosti glede prihodnosti segmenta umetne inteligence. Demokratska stranka je na volitvah prevzela nadzor nad obema domovoma ameriškega kongresa, kar predstavlja pomemben politični poraz administracije predsednika Donalda Trumpa. Ameriški delniški indeksi so se na volilne rezultate sprva odzvali z rastjo, saj so vlagatelji pričakovali zmanjšanje politične negotovosti in možnost umiritve geopolitičnih napetosti, predvsem v odnosih z Iranom.
Vendar se je razpoloženje na trgih hitro obrnilo, ko so v ospredje stopile skrbi glede morebitne strožje regulacije sektorja umetne inteligence pod demokratsko večino. Negotovost so dodatno okrepile nekoliko slabše poslovne napovedi nekaterih večjih proizvajalcev polprevodnikov, zaradi česar so tehnološke delnice utrpele občutne izgube in zaskrbljenost glede upravičenosti obsežnih vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco.
Ameriška centralna banka (Fed) je na oktobrskem zasedanju skladno s pričakovanji ohranila ključno obrestno mero v razponu med 3,75 in 4,00 odstotka, potem ko jo je septembra zvišala za 0,25 odstotne točke. Fed je ob tem izboljšal oceno gospodarske aktivnosti, saj je rast ameriškega gospodarstva označil kot močno, medtem ko inflacija ostaja povišana. Odpornost ameriškega gospodarstva so potrdili tudi najnovejši podatki s trga dela. Oktobra je bilo ustvarjenih 165.000 novih delovnih mest, kar je občutno preseglo pričakovanja analitikov. Stopnja brezposelnosti se je znižala s 4,2 na 4,1 odstotka, stopnja delovne aktivnosti prebivalstva pa se je rahlo zvišala, na 61,9 odstotka.
Ugodni so bili tudi podatki o gospodarski aktivnosti. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v ameriški predelovalni industriji, ki ga izračunava inštitut ISM, se je oktobra zvišal za eno točko, na 55,5, s čimer je že deseti zaporedni mesec nakazoval rast aktivnosti. Nekoliko šibkejši so bili podatki iz storitvenega sektorja, kjer se je indeks PMI znižal na 54,5, vendar tudi ta že 28. zaporedni mesec ostaja nad mejo 50 točk, ki razmejuje rast od krčenja gospodarske aktivnosti.
Evropski delniški trgi so se pretekli teden odrezali bolje od ameriških in teden večinoma zaključili s pozitivnimi donosi. Razlog je med drugim v manjšem deležu tehnoloških podjetij, povezanih z umetno inteligenco v evropskih delniških indeksih.
Na makroekonomskem področju je pozornost pritegnila predvsem ponovna rast inflacije v evroobmočju, ki se je oktobra s septembrskih 3,8 zvišala na 4,0 odstotka. To predstavlja najvišjo raven po septembru 2023 in dvakratnik inflacijskega cilja Evropske centralne banke. K pospešitvi inflacije so največ prispevale visoke cene energentov. Obenem so najnovejši kazalniki gospodarske aktivnosti nakazali nekoliko šibkejšo gospodarsko dinamiko. Sestavljeni indeks PMI za evroobmočje se je oktobra znižal s 53,1 na 51,7, pri čemer je bilo upočasnjevanje še posebej izrazito v storitvenem sektorju, kjer je indeks upadel s 53,0 na 51,4.
Med posameznimi gospodarstvi so bile opazne precejšnje razlike. Nemčija in Španija sta ohranili razmeroma visoko raven gospodarske aktivnosti, medtem ko je predvsem Francija razočarala z občutnim upadom, saj je njen indeks PMI zdrsnil pod mejo 50 točk.
Negativno razpoloženje do sektorja umetne inteligence se je preneslo tudi na japonski delniški trg, ki je utrpel enega večjih tedenskih padcev. Največji prodajni pritiski so bili prisotni pri proizvajalcih polprevodnikov in drugih podjetjih, povezanih z umetno inteligenco. Nekoliko odpornejše so bile sprva panoge, ki so bolj usmerjene na domači trg, kot so nepremičnine, farmacija in proizvodnja transportne opreme, vendar so ob koncu tedna izgube zajele praktično celoten delniški trg. x