»Pandemija covida-19 je v letu 2020 povzročila pomemben gospodarski šok in najmočneje vplivala prav na MSP,« je v uvodnem govoru poudaril Trivo Krempl, podpredsednik UO PTZ. »Dolgotrajne prekinitve poslovanja, minimalno povpraševanje in prekinitve v vrednostni verigi so ustvarili pomembne operativne in finančne pritiske ter ogrozili obstoj mnogih delujočih podjetij in podjetnikov, dodaten pritisk pa dodajajo vojna v Ukrajini, inflacija, bikovska rast cen energentov in surovin ter nestabilnost finančnih trgov.«
Vsi ti dejavniki pripeljejo do še večjih likvidnostnih izzivov, ti pa pomembno vplivajo tudi na osredotočenost v razvoj. Kljub osredotočenosti politike, da podjetja postanejo bolj zelena in digitalno usmerjena je to ob omejeni finančni podpori, zamudah plačil in slabši dostopnosti do virov lahko ogroženo. V letu 2020 je bil zabeležen edinstven padec na področju leasinga, zakupa ter faktoringa.
Krempl je še izpostavil, da je pandemija sicer pospešila digitalizacijo, kriza pa jasno pokazala njen pomen, a mnoga mikro in mala podjetja digitalizacije ne štejejo za bistven element poslovanja. Prav tako je položaj žensk v digitalnem svetu slabši, saj le-te dobijo manj sredstev za raziskave kot njihovi kolegi. »Digitalizacija lahko pripomore k enakosti spolov zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V inovacijskem ekosistemu 4PDIH v sodelovanju s partnerji ponujajo veliko priložnosti za pridobivanje digitalnih kompetenc, še posebno za ženske, saj želijo zmanjšati digitalno vrzel za ženske, ki je nastala v Sloveniji,« je spodbudno zaključil.
99 odstotkov vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji je mikro, malih in srednje velikih, predstavljajo pa 64 odstotkov dodane vrednosti. Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS je zbranim predstavil nekaj aktualnih javnih razpisov iz naslova načrta za okrevanje in odpornost.
V začetku marca so bili objavljeni kar štirje razpisi; in sicer RRI razpis Spirita, v vrednosti 44 milijonov evrov, razpisa za male in velike investicije na problemskih in obmejnih območjih v skupni vrednosti 50 milijonov evrov, ki ju izvajata SPS in Spirit, ter Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2022 v vrednosti 2,16 milijona evrov.
V mesecu aprilu pa sta bila objavljena še razpisa za večje projekte, in sicer Javni razpis za digitalno preobrazbo gospodarstva v vrednosti 44 milijonov evrov, ki ga izvaja MGRT, ter Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v vrednosti 88,5 milijonov evrov, ki ga prav tako izvaja Spirit.
Gorenšček pozdravlja objavo razpisov in dodaja: »Razvojno usmerjena podjetja so na podporne ukrepe dolgo čakala in so pripravljena na koriščenje. Hkrati potrebujejo celovito storitev poglobljenega informiranja, svetovanja in izobraževanja.«
S tem namenom so na GZS oblikovali posebno delovno skupino in strateški dokument Horizont prihodnosti, ki vključuje zavezujoče cilje in praktične ukrepe za pospešen in uspešen razvojni preboj slovenskega gospodarstva.
»Preteklo poslovno leto je za slovensko gospodarstvo zaključilo izjemno uspešno. Po oceni Statističnega urada RS je gospodarska rast znašala 8,1 odstotka, torej bistveno več kot je rast v EU-27 (5,2 %).« GZS, ki intenzivno sodeluje pri pripravi protikoronskih zakonodajnih ukrepov, zdaj izpostavlja potrebo po ukrepih, s katerimi bi omilili breme bikovskega dviga cen energentov in posledic, ki jih ta prinaša za celotno gospodarstvo.
»Čas je, da se aktivno usmerimo v bolj odporen jutri, da krepimo področja, ki nas bodo še naprej delala konkurenčne,« je dejal podpredsednik vlade Republike Slovenije in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Podjetniki se od drugih ljudi v največji meri razlikujejo ravno v tem, kako reagirajo na okoliščine in izzive v svojem okolju – teh ne vidijo kot ovire, saj jih znajo izkoristiti sebi v prid.«
Povedal je, da je vlada v okviru protikoronskih paketov gospodarstvu namenila kar 2,3 milijarde evrov ter dodal, da je ob tem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko razpisov z dobro milijardo sredstev podjetja spodbujalo k prilagoditvam na nove izzive. »Sedaj je čas za okrevanje,« je poudaril in napovedal, da si v okviru tega lahko že letos naše gospodarstvo obeta več kot 935 milijonov evrov nepovratnih in povratnih sredstev za povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega. »Zaradi dela mikro, malih in srednjih podjetij živimo v socialni državi, zato lahko delujeta naše zdravstvo in šolstvo. Slovenija je močna toliko, kot je močno njeno gospodarstvo,« je zaključil minister.
Zbrane je nagovorili tudi predstavnik združenja klubov poslovnih angelov Jan Debets in povedal, da je angelsko vlaganje najpomembnejši vir lastniških naložb v zgodnjih fazah startupov. Cilji Business Angels Europe so predvsem ozaveščanje in izobraževanje, v zadnjem času pa želijo povečati vključevanje žensk. V ta namen deluje WEGate, pobuda, ki jo financira program Evropske komisije COSME, s ciljem zmanjševanja ovir za podjetnice, tudi na področju pridobivanja finančnih sredstev. Zaključil je: »Če želimo več in boljše podjetnike, potrebujemo bolj usposobljene in raznolike vlagatelje, tudi ženske.«
Na 9. konferenci MSP 2022, Zgrabimo priložnost so podelili tudi priznanje za odličnost v poslovanju – Pomladni veter. Priznanje Pomladni veter se podeli ustanovi, organizaciji, družbi ali posamezniku, ki je po mnenju članov GZS, sekcij in zbornic znotraj GZS, največ prispeval k spodbujanju podjetništva in zdravega podjetniškega okolja v Sloveniji. Priznanje lahko prejmejo posamezniki, podjetniki ter druge osebe javnega in zasebnega prava, kot so podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, javne agencije ali lokalne skupnosti. Letošnji prejemnik je podjetje Katapult d.o.o. iz Trbovelj. Podjetje Katapult je s svojimi izobraževalnimi vsebinami bistveno doprineslo k pospeševanju podjetništva v slovenskem prostoru in tudi izven naših meja. S svojim coworkingom in povezovanjem podjetij ustvarjajo pozitivno podjetniško klimo in oblikujejo prijazno podjetniško okolje. Z različnimi povezovanji v startup ekosistemu promovirajo dobre podjetniške prakse in podjetjem pomagajo pri realizaciji njihovih poslovnih idej.
Odnos do žensk v podjetništvu se bo spremenil le, če bomo bolj glasne, je položaj podjetnic v Sloveniji na zaključnem dnevu 9. mednarodne konference Zgrabimo priložnost, zelo jasno ponazorila predsednica sekcije podjetnic doc. dr. Mateja Vadnjal in nadaljevala, da morajo biti podjetnice predvsem na začetku svoje poslovne poti, pa tudi v nadaljevanju, bolj odločne in pogumne ter marsikdaj narediti tudi po svoje. Raziskave namreč kažejo, da podjetja, ki jih vodijo ženske, ali so v ženski lasti, več vračajo družbi, zaposleni v teh podjetjih pa so bolj zadovoljni.
V Sloveniji le slabo tretjino podjetij ustanovijo ženske, za vstop v podjetništvo pa se najpogosteje odločajo ženske med 25. in 45. letom. Pri odločitvi za vstop v podjetništvo so precej bolj zadržane od moških, saj kar 10 % več moških zazna poslovne priložnosti. Moški so tudi bolj prepričani v svoje znanje, kompetence, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. Kar 67 % vprašanih moških meni, da to vse imajo, tako mislečih žensk pa je manj kot polovica. S samozavestjo je povezan tudi strah pred neuspehom, kajti več kot polovica vprašanih žensk se neuspeha boji, med moškimi je takšnih le 38 %.
Z nekaj aktualnimi rezultati raziskave Globalnega podjetniškega Monitorja, ki prikazujejo udeležbo žensk v podjetništvu, nam je danes postregla prof. dr. Karin Širec. »Morda se zdi, da teh razlik ni, da smo pri podjetništvu ženske enakopravne z moškimi, pa temu še zdaleč ni tako. Je pa res, da le boljše razumevanje teh razlik lahko prispeva k boljšemu vpogledu v izobraževanje, politiko in prakso. In prav zato so rezultati vsakoletne raziskave Globalnega podjetniškega Monitorja, ki prikazujejo udeležbo žensk v podjetništvu, tako zelo pomembni. Zaključno poročilo za leto 2021 bo pripravljeno in objavljeno v kratkem, nekaj rezultatov je vendarle spodbudnih, a je do enakosti vendarle še kar nekaj korakov.«
Slovenija je sicer že četrto leto zapored zaznala rast v ženskem podjetništvu – to je spodbudno glede na dejstvo, da smo bili po tem indeksu v letu 2012 najslabši na svetu, sedaj pa smo boljši od povprečja. To pomeni, da aktivnosti, ki se izvajajo za opolnomočenje in spodbujanje ženskega podjetništva, peljejo v pravo smer. Je pa vsekakor velika vrzel in hkrati priložnost v izobraževalnem procesu, predvsem med zelo mladimi, kajti ambicioznost med mladimi, ki se kaže v želji po podjetniški poti med 18. in 24. letom, je treba tudi nadgraditi z ustreznimi znanji, da se želja resnično pretvori v uspešno poslovno zgodbo.
Predsednica NO Podjetniško trgovske zbornice Branka Drnovšek-Adamlje prav tako meni, da imamo v Sloveniji še veliko priložnosti predvsem v izobraževalnem procesu. »Znanje posameznika ter skupnosti, komunikacijske, digitalne kompetence, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetniške kompetence sodijo med najpomembnejše konkurenčne prednosti sedanjosti ter prihodnosti. Vse bolj postaja jasno, da je prihodnost posameznika in družbe odvisna od znanja, sposobnosti ter motivacije. Podjetnost je ena izmed osmih kompetenc vseživljenjskega učenja, ki jih je opredelila in zapisala Evropska komisija. S pojmom kompetence pa razumemo kombinacijo potrebnih znanj, zmožnosti, veščin in sposobnosti posameznika za dobro opravljanje delovnih nalog.«
Ustvarjalnost ali razmišljanje o novih načinih dela sta pomembna za poklicno napredovanje ali za nove poslovne zamisli. Prevzemanje pobude, privabljanje in vključevanje drugih k uresničevanju naših zamisli so uporabne spretnosti. Razumevanje tega, kako izvesti načrt in pametno uporabiti finance, je uporabno tako v našem osebnem življenju kot pri poslovnem načrtovanju v mikro, malem ali srednje velikem podjetju. Šole se morajo s svojimi programi tem trendom ne le prilagoditi, temveč morajo posredovati znanja in razvijati sposobnosti prilagajanja ter spopadanja z izzivi prihodnosti pri prihodnjih rodovih menedžerjev in podjetnikov.
Mark Boris Andrijanič minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, se strinja, da je pomembno, da gremo v korak s časom, pravi, da mu je v čast delati z ženskami, ki so drzne, napredne, usmerjene v prihodnost, so inovatorke, odprte za talente. Vseeno pravi, da ga podatek razmerja med moškimi in ženskami v poslovnem svetu skrbi, in hkrati spodbuja, da je potrebno dodatno podpreti programe, ki ženskam pomagajo na začetku poslovne poti in pri usklajevanju le-tega z družinskim življenjem.
»Okolje je ključno za razvoj talentov. V Sloveniji je bilo že precej narejenega, a nas veliko še čaka. Pozdravljam zakon o spodbujanju digitalne vključenosti in spodbujanje tehničnih izobraževanj s posebnim programom za spodbujanje deklet,« dodaja Andrijanič.
Povedal je še, da bodo odprli javni razpis, ki bo spodbujal, da se dekleta navduši nad tehničnimi vsebinami. Večina deklet namreč izgubi zanimanje za te poklice med 13. in 15. letom. To ni posebnost Slovenije, pač pa nasploh. V Estoniji imajo prav zato že v osnovni šoli poseben program, ki otroke oči programiranja na zabaven način.
Teme enakosti med spoloma v podjetništvu se je dotaknila tudi mag. Polona Rifelj državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti. Meni, da enakost med spoloma pomeni, da morajo biti ženske in moški ne le zakonsko, ampak tudi v praksi, enako prepoznavni, razpolagati morajo z enako družbeno močjo, biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imeti enako korist od rezultatov družbenega napredka.
»Indeks globalne spolne vrzeli, ki meri neenakost žensk na svetovni ravni, Slovenijo v letu 2021 uvršča na 41. mesto med 156 primerjanimi državami. Tudi po izobrazbi smo ženske v Evropi na visokem mestu. Med ženskami, starimi od 30 do 34 let, je bilo v 2018 v Sloveniji 56 % žensk s terciarno izobrazbo. Z vrednostjo tega podatka se je Slovenija med preostalimi članicami EU uvrstila na 8. mesto. Ne glede na to, da vključenost žensk v podjetniški svet globalno gledano zelo variira, in je tudi v Evropi precej skromna, pa so definitivno tudi ženske nosilke izjemnega podjetniškega potenciala,« pove Rifljeva.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Agencije SPIRIT, v okviru spodbujanja ženskega podjetništva, zagotavlja usposabljanje za podjetnice začetnice. Namen usposabljanja je opolnomočiti vse podjetnice začetnice (in tudi podjetnike začetnike) s strokovnimi vsebinami na začetku njihove podjetniške poti. K spodbujanju začetka podjetniške poti pa prispeva tudi možnost za pridobitev finančne spodbude za najboljši poslovni model v višini 3.000 EUR, ki je namenjen posebej podjetnicam.
»Lani in predlani smo preko točk SPOT Svetovanje zagotovili brezplačno on-line usposabljanje ABC podjetništva in vsaka udeleženka je prejela nekaj ur brezplačnega individualnega mentoriranja. Lani se je usposabljanj udeležilo več kot 350 žensk, skupno smo v dveh letih s finančno spodbudo podprli 155 podjetnic. Kar 95 % podjetnic, ki so spodbudo prejele v letu 2020, je v začetku januarja 2022 še poslovalo, kar je rezultat, ki ga lahko pripišemo tudi dobro zasnovanemu programu usposabljanja in uspešnemu mentoriranju,« dodaja državna sekretarka.
Programi na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo za različne ciljne skupine ter ukrepi za izboljšanje odnosa do podjetništva se bodo nadaljevali. Ukrepi bodo namenjeni tudi ženskim podjetnicam, sredstva na ministrstvu želijo zagotoviti tako za usposabljanje in mentoriranje kot za finančne spodbude v obliki subvencij in mikrokreditov.
Glede na komentarje, ki smo jih slišali na konferenci, se govorniki strinjajo, da kljub želji po enakosti med spoloma v podjetništvu, tega še nismo dosegli. Ženske se morajo vsekakor bolj dokazovati, da lahko posežejo po najvišjih mestih. V Sloveniji imamo le dve ministrici, eno predsednico uprave državnega podjetja, SDH pa je kot nadzornice in članice uprav imenoval le 11 odstotkov žensk. Poti do izboljšanja te številke pa so vsekakor prilagoditev izobraževalnega sistema, programi za spodbujanje žensk v podjetništvu in predvsem prilagoditev pogojev, ki bi ženskam olajšala usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti.
