Literat Oton Župančič se je rodil 23. januarja 1878 v Vinici v Beli krajini, umrl pa 11. junija 1949 v Ljubljani. Sodi v krog najpomembnejših slovenskih književnikov in je eden od štirih osrednjih predstavnikov slovenske moderne, skupaj z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom. Slovenska moderna je prvo obdobje v slovenski književnosti, v katerem so se enakomerno razvijale vse literarne vrste. Začela se je leta 1899 z izidoma dveh prelomnih pesniških zbirk: Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti.
Na ministrstvu se na jubilej pripravljajo že nekaj časa, med drugim so že zagotovili sredstva, da se leta 2028, ko bo Župančičevo leto, prenovi spominska hiša Otona Župančiča v Vinici. Na ministrstvu še pravijo, da razglasitev Župančičevega leta ni le poklon pesniku, ampak tudi priložnost za spodbujanje branja, poglabljanje odnosa do jezika in literature, za povezovanje kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter za večjo prepoznavnost Bele krajine kot pomembnega kulturnega prostora. Obljubili so tudi, da bodo v jubilejnem letu program kulturnih dogodkov pripravili skupaj z lokalnimi skupnostmi, ustvarjalci in ustanovami.
Oton Župančič je kot pesnik pisal ljubezensko, domoljubno, otroško, socialno in refleksivno poezijo, med otroško izstopa denimo Zbirka Ciciban in še kaj; bil je tudi dramatik (njegovo najbolj znano delo je Veronika Deseniška), odličen prevajalec, ki se je med drugim proslavil z mojstrskimi prevodi del Williama Shakespeara, hkrati je bil esejist in gledališki ustvarjalec.