Dokler gre za peščico bolnikov, še zlasti najmlajših, se vprašanje cene zdi drugotno. Ko z ekrana zre bolni otrok, ki se mu odštevajo dnevi, se prebudi sočutje mnogih ljudi in sprožijo se dobrodelne akcije. Tem pobudam slej ko prej sledijo tudi politiki.
Pa vendar se država tehtanju ne sme odpovedati. Od časa do časa se pojavi prelomno zdravilo, ki lahko reši ali bistveno podaljša življenje stotinam ali tisočem ljudi, cena zdravljenja pa bi lahko presegla vsoto, ki jo porabimo za vsa preostala zdravila. Takrat se neizogibno pojavijo najtežja etična vprašanja: kdaj je zdravilo dovolj raziskano, da upravičuje javno financiranje, in komu ter po kakšnih merilih ga odobriti, če ga ne moremo zagotoviti vsem? Oblast mora razlikovati med resnično strokovno utemeljenim zdravljenjem in med obljubo, ki jo medijska zgodba hitro spremeni v nedotakljiv čudež, patent in cena pa v donosno tržno blago.