Susanne pa se je zatem, ko je imela že sama družino, odločila drugače in se vrnila v domovino svojih staršev. V Šmriki nad Kvarnerskim zalivom, od koder izvirajo njeni starši, je z družino na noge postavila uspešno družinsko kmetijo, ki se ukvarja z vzrejo primorsko-dinarskih oslov.
Prva od teh živali je bilo rojstnodnevno darilo enemu njunih štirih otrok, ki so si zatem, ko so na kmetijo že pripeljali mačke, pse in kokoši, zaželeli nekaj večjega. Pozneje je ljubezen do teh potrpežljivih in umirjenih živali postala poslovni model kmetije, postopoma so čredo večali in prepoznali potencial za pridelavo cenjenega oslovskega mleka, ohranjanje ogrožene pasme ter razvoj podeželskega turizma in delavnic za otroke.
Na kmetiji dela vsa družina, njeno vodenje počasi prevzemata dvojčka Mihael in Marko, ki skrbita za obiskovalce in delavnice. Susanne, ki jo v kraju vsi poznajo kot Suzi, pravi, da bi najbrž, če bi ostali v Nemčiji, nekoliko lagodneje živeli in bržkone zaslužili več kot zdaj, a sta z možem prepričana, da je življenje veliko več kot stanje na bančnem računu.