Na eni strani je Ljudska republika Slovenija. Ta deluje urejeno kot vsaka ljudska republika. Zgledov je veliko in vsi so atraktivni. Ima jasno profiliranega zgodovinskega voditelja, ki ustvarja brezhibno delujoč hierarhični sistem arbitrarnega odločanja o ključnih problemih narodovega življenja. Vodi revolucijo, na kateri bo spreobrnil vse javne institucije in iz njih naredil učinkovite profitne centre na svobodnem trgu.
Na drugi strani je Demokratična republika Slovenija. Ta nikoli ni imela voditelja, ampak je vedno delovala kot slabo povezana mreža manjšin. Deluje kaotično. Tam najraje na ulici protestirajo pred parlamentom, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Vendar so v resnici togi konservativci, ki žolčno branijo družinske vrednote. Živijo v paradoksu. V politiki sodelujejo kot samostojni podjetniki, njihove organizacije pa vedno znova razpadejo na sovražne frakcije. Njihova gibanja temeljijo na ideji, da problem niso nasprotniki, ampak prijatelji. Čeprav so med seboj na smrt skregani, so vedno pripravljeni enotno stopiti na ulice in pred revolucionarnimi preobrati braniti javno šolstvo, javno zdravstvo, javne medije in socialno politiko, na katerih temeljita varnost družine in stabilnost domovine. Nekaj idejne trdnosti tam je.