Trump napoveduje, da bo v nasprotju z ameriško ustavo in federalnim sistemom z izvršnimi ukazi spremenil volilno zakonodajo in sistem, da bi izboljšal možnosti za »svojo« volilno zmago in morebiti celo nov predsedniški mandat (za katerega govori, da ga zahteva ameriško ljudstvo, čeprav raziskave in analize javnega mnenja kažejo, da ga podpira vse manj (so)državljanov). Precej bolje pripravljenemu, kot je bil v prvem mandatu, mu je v tem mandatu uspelo dodobra načeti in spremeniti demokratični sistem in institucije, vključno s sodno vejo oblasti, zato mu mogoče namera uspe. Tokrat očitno bolje uresničuje Bannonovo strategijo, ki jo navdušeno sprejemajo in zasledujejo skrajni desničarji po svetu, tisti, ki so na oblasti, pa jo v večji ali manjši meri uspešno uporabljajo.
Orban napoveduje, da bo po svoji ponovni volilni zmagi utrdil in okrepil obstoječi sistem in režim (zlasti misli na svoje ideološke, politične in ekonomske monopole ter bogastvo in monopole tistih, ki so temelj »njegovega« režima) ter zaostril migracijsko politiko, okrepil samostojnost madžarske države, še odločneje nasprotoval EU in Bruslju, predvsem pa bo obračunal s svojimi političnimi nasprotniki, neodvisnimi mediji in civilno družbo, ki jih šteje za sovražnike in izdajalce. Zatrjuje, da bo okrepil gospodarstvo in izboljšal življenje. Orban računa, da bo k njegovi volilni zmagi pripomogla Trumpova podpora, ki jo je ob svojem obisku Madžarske sporočil ameriški državni sekretar (zunanji minister) Rubio. Da Trump občuduje Orbana in je navdušen nad iliberalno demokracijo, ki jo ta uresničuje na Madžarskem, vemo vsi, ki spremljamo njegove izjave. Vendar Orbanu sodržavljani vse manj verjamejo in so vse bolj nezadovoljni. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kljub Orbanovim ustavnim reformam in njegovi stranki naklonjenemu volilnemu sistemu po dolgem času obstaja možnost, da na aprilskih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga opozicija.