In že se peljete po Ulici žrtava domovinskog rata, iz katere lahko zavijete bodisi v ulico Obala hrvatske mladeži bodisi v Ulico Josipa bana Jelačića ali pa nadaljujete pot proti Ulici kardinala Stepinca. Zelene table z imeni ulic tu postanejo modre, džamije, zelene polmesece in plakate z voščili za kurban bajram pa zamenjajo katoliške cerkve, rdeče-bele šahovnice in grafitarski izlivi ljubezni splitskemu Hajduku, zaradi česar se človeku, ki se je zgolj iz enega osrednjebosanskega mesta pripeljal v drugega, zdi, da se je znašel na drugi celini. Ali vsaj v drugi državi.
A na kratki poti iz muslimanskega v katoliško mesto človek nevede prevozi tudi vso slavno bosansko zgodovino, saj se nekaj časa vozi po Ulici kralja Tvrtka, ki je bil v štirinajstem stoletju okronan nedaleč stran od tu, potem še po Ulici Mule Hodžića, nekdanjega direktorja KTK Visoko, usnjarsko-tekstilnega kombinata, ki je bil nekoč ponos mesta, danes pa je le še spomenik boljše preteklosti.
