UČITELJ: Dobro jutro!
DIJAKI: (zbor): Dobro jutro!
UČITELJ: Upam, da ste dobro, da ste preživeli lep vikend. In da ste se vsi pridno samotestirali. Vsi negativni?
LAN: Gospod učitelj, nobene ustavne pravice nimate, da bi nas to spraševali. To je občutljiv osebni podatek. Ali hočete, da bi vas mi vprašali isto? Saj nam še zmeraj niste povedali, ali ste se cepili.
UČITELJ: (v zadregi): Se opravičujem, se opravičujem, imaš prav. Saj si zaupamo, kajne? Anže, prosim, zapri okno, saj se bomo zaradi prepiha še vsi prehladili.
Anže vstane in zapre okno. Učitelj začne pisati po tabli, iz šolskih klopi se zaslišijo glasno kihanje, smrkanje in brisanje nosu.
Zdravniška ordinacija z razmetano pisalno mizo. Na desni vhodna vrata, skozi katera vstopi gospod Pišek. Prestrašen, v zadregi postoji v prostoru.
PIŠEK: Dobro jutro, gospa doktor.
ZDRAVNICA: Sedite, gospod Pišek. Ne izgubljajva časa. Videli ste, kako polno ordinacijo imam. Naj vas pomirim. Niste zboleli za rakom debelega črevesa. Krvavenje je posledica protruzije notranjih hemoroidov. Izvid vam bomo poslali po pošti, recept za mazilo imate že na kartici.
PIŠEK: Super. Ampak kako ste to ugotovili? Saj sploh še nisem imel kolonoskopije, sestra mi je zgolj izmerila pritisk. Niti pregleda krvi nisem imel.
ZDRAVNICA: A ne zaupate moji strokovnosti? Ste morda hodili na medicino, Pišek?
PIŠEK: Seveda ne, se opravičujem, gospa zdravnica. Hvala in na svidenje.
ZDRAVNICA: Gospa Jugovec, vstopite!
Gospod Pišek zapusti sceno in luči ugasnejo.
Zatemnjena spalnica, na sredini velika postelja s kovinskim ogrodjem. Na tleh ležijo razmetana moška in ženska oblačila. Ona leži na postelji, do pasu je pokrita z odejo in glasno vzdihuje. Z odejo je v celoti pokrit on, ki leži na trebuhu med njenimi nogami. Potem zleze navzgor k njej in izpod odeje ter jo strastno poljubi na usta.
ONA: Kako si dober z jezikom, Matija, skoraj mi je razneslo glavo!
ON: (jo poljublja po vratu in prsih): To ni še nič, zdaj boš videla, kje tiči moj pravi talent. Se strinjaš, da te divje pokavsam?
ONA: Daj me, prosim… Oh! Oh! Ampak čakaj, a imaš kondom?
ON: (se ustavi in jo strogo pogleda): Kondom? Kakšen kondom! Saj si zaupava, kajne, Ema?
ONA: (se zresni): Moje ime je Eva.
ON: Oprosti, Eva, tvoje lepe oči so me tako očarale, da sem še svoje ime pozabil. Zaupaj mi! Kje sva ostala?
ONA: Daj me od zadaj, Matija!
Luči ugasnejo. V temi se sliši glasno žensko stokanje in silovito ritmično škripanje postelje.
Temačna cesta, ob njej avtomobil. Na voznikovem sedežu sedi moški, vidno okajen, ki odpre okno in frcne ostanek cigarete. Na zadnjih sedežih spita otroka. Policist počasi stopi k vozilu.
POLICIST: Dober večer. Kontrola prometa. Vozniško in prometno, prosim.
VOZNIK: (nerodno brska po avtomobilu in čez nekaj časa policistu izroči dokumenta): Izvolite.
POLICIST: V naselju je omejitev 50, vas pa smo ustavili pri 67 kilometrih na uro, gospod Hribernik.
VOZNIK: (govori glasno in nerazločno): Kdo vam je dal pravico, da merite hitrost moje vožnje? Nič vas ne briga, kako hitro vozim. Že to, da ste me ustavili, je v nasprotju z Ženevsko konvencijo!
POLICIST: (v zadregi): Takšna so naša navodila, saj veste, da…
VOZNIK: (mu skoči v besedo): Kaj me briga, kaj počnete ponoči, lenuhi! Daj mi nazaj dokumente!
POLICIST: (mu izroči dokumente): Izvolite, se opravičujem, gospod Hribernik… Alkohola pa seveda ni bilo, a ne, da ne…
VOZNIK: (najprej govori skozi zobe, nato vse glasneje): A me boš nehal spraševati, budalo modro? V tej državi nihče več ne zaupa poštenim državljanom…
Luči ugasnejo. Zasliši se zvok prižiganja avtomobila in hitrega pospeševanja, po desetih sekundah sledi naglo zaviranje, škripanje gum in trušč silovitega trčenja.
