Hkrati ženske poskušajo zaščititi gozdnato površino rezervata Mbao, pljuč Senegala. Da bi lahko zaščitile gozdove, so se pred dvajsetimi leti lotile vrtnarjenja. Pridobile so dovoljenje za obdelavo okoli 500 kvadratnih metrov velikega kosa gozdnate površine, ki je bil nekoč odlagališče odpadkov. Potem ko so prostor pripravile za obdelavo in se sproti od setve naprej učile, kako vrtnariti, so uspele s prodajo svojega prvega pridelka financirati svojo nadaljnjo dejavnost.
»V preteklosti smo se za financiranje naših dejavnosti in zadovoljevanje naših potreb zanašali na majhna bančna posojila,« pravi Binta Wane. Ti časi so že zdavnaj minili. Oblasti so bile tako navdušene nad njihovim uspehom ponovnega oživljanja degradiranega ozemlja, da so jim z leti namenjale vse več prostora. Včasih tudi hektar ali dva. Povsod so žene, združene v kooperativo, ponavljale svojo zgodbo o uspehu. Sadile so zelenjavo in drevesa, s katerimi so preprečile erozijo. Ne le da so obnavljale gozd, s trajnostnim ravnanjem so ustvarjale tudi prihodke svoji zadrugi, Wanejeva pa skupaj s svojimi zadružnicami sedaj že izobražuje mlajšo generacijo tudi o prijemih trajnostnega poljedelstva.
