Zgovoren primer družbene etimologije ene izmed ljubljanskih lokacij je zagotovo območje na Viču, na zemljevidu označeno pod naslovom Trg mladinskih delovnih brigad 7. Na prvi pogled, predstavljen prek uradnega zemljevida, je v širši zavesti precej anonimen prostor. A cel družbeni, večgeneracijski svet se odpre, ko povemo, da gre za mikro lokacijo, ki jo starejši še vedno (lahko) poznajo pod nazivom Občina Vič, srednja generacija kot Kino Vič in mlajša kot Cirkus ali slengovsko Kus. In prav tu se lahko začne zgodba o ljudskih urbanih toponimih, »sidriščih spomina«, kot jim med drugim pravi urbani sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede, in obenem družbenih orientacijskih točkah v mestu.
Poimenovanje območja po Občini Vič, ki je tam ni že nekje od sredine devetdesetih let, se torej veže na čas pred desetletji, ko je še obstajala Jugoslavija, in še nekaj let po tem, ko je že razpadla in je bila Ljubljana še vedno razdeljena na pet večjih občin: Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik. Na sedežu Občine Vič so si Ljubljančani tedaj med drugim urejali dokumente – šlo je torej za precej funkcionalni kraj, a s svojo upravno identiteto pomembno območje.
V prostorih zraven je dolgo deloval kino. Odprli so ga sredi petdesetih let in ga nato večkrat prostorsko in programsko prenovili ter spreminjali njegovo ime. Med letoma 2005 in 2011 je živel kot Kinoklub Vič, kjer so predvajali filme za zahtevnejše občinstvo. To je bil čas, ko je bilo v središču Ljubljane precej kino prizorišč različnih profilov, hoditi v kino pa je bila ena od osrednjih potez kulturnega in družabnega družinskega, prijateljskega ter romantičnega življenja v mestu. V tem stoletju je kino postal klub Cirkus, kjer žurajo mlajše generacije.