Ko je bil Rim še imperij, so tja vodile vse poti. Letos so bili v Pekingu najvišji voditelji Francije, Španije, Velike Britanije, Italije, Kanade in zadnja dva, ZDA in Rusije, da o številnih voditeljih s svetovnega juga sploh ne govorimo. Kitajska prestolnica postaja novodobni center globalne diplomacije na vrhu.
Z objavo, da Putin prihaja na uradni dvodnevni obisk v Peking (19. in 20. maj), vsega 48 ur po končanju obiska ameriškega predsednika Trumpa, prvi obisk nekako bledi oziroma dobiva nov kontekst. Fokus se z ameriškega predsednika prestavlja na kitajskega vodjo države in partije Xi Jinpinga, ki postaja osrednja figura pekinške diplomatske postaje. Na sprehodu po vrtovih predsedniške rezidence Zhongnanhai je Donald Trump vprašal Xija, ali tja vabi tudi druge državne voditelje, ki obiščejo Peking. »Samo predsednika Putina,« mu je odgovoril Xi. Ni jasno, ali je Trump takrat že vedel, da si bosta s Putinom praktično podala kljuki. Na poti domov je priznal, da sta se s Xijem pogovarjala tudi o Putinu, vojni v Ukrajini in trojnih pogovorih o jedrski razorožitvi.