Največ jih je izdala Kolinska pod blagovno znamko Koloys: Winnetou v štirih delih, za slikovno osnovo so služili filmi iz šestdesetih, v glavni vlogi sta igrala Pierre Brice in Lex Barker, sledijo didaktični albumi Avioni, Mornarica, Avtomobili in pa seveda album Košarka, kjer osnovni ton ni bil didaktičen, se je pa v njem lepo videlo, da košarko v nasprotju z nogometom igrajo intelektualci ali pa prihodnji intelektualci. Takrat sta izšla tudi Paninijev München 74 in pa album Minhen '74 u karikaturi. Sam sem občasno kupoval pakete s sličicami, a jih nikoli nisem lepil v katerega koli od naštetih albumov. Razlog je bil sila preprost: v lasti nisem imel nobenega.
Kot otrok sem imel samo en album. Tistega, ki ga je imela večina fantov. Tistega, ki je imel na naslovnici dva rdeča bolida formule 1. Nad njima pa se je šopiril črni napis na rdeči podlagi: Oto Moto. V Jugoslaviji je izšel leta 1971, slovenska inačica leto pozneje. Tudi ta album je bil didaktičen, namenjen zbirateljskemu užitku in izobraževanju hkrati. V njem je bila predstavljena zgodovina avtomobilizma in zgodovina motociklizma. V njem so bile tudi nalepke različnih avtomobilskih zvez, portreti dirkačev in vzorčni primeri določenih situacij v prometu, s katerimi se človek sreča, ko polaga teoretični del vozniškega izpita.
Kot otroke nas zgodovina ni zanimala, prav tako ne prometni predpisi, zanimala nas je izključno takratna sedanjost. Zanimali so nas avtomobili, podobni tistim, ki smo jih videli v filmih o Jamesu Bondu, aston martin DB5 in aston martin DBS, ali pa na televiziji, v nadaljevanki Tekmeca, ferrari dino 246 GT, ki ga je vozil Tony Curtis, in prav tako aston martin DBS, ki ga je vozil Roger Moore. Zanimali so nas avtomobili, z modelčki katerih smo se igrali na dvorišču ali pa doma in jih je največkrat izdelovala znamenita angleška blagovna znamka Matchbox. Seveda nismo do vseh potankosti vedeli, katere avtomobile občudujemo, všeč so nam bili predvsem zaradi videza, všeč so nam bili, ker so bili tako drugačni od vsega, kar se je premikalo po cestah takratne države. Všeč so nam bili, ker so bili takšni, kot bi jih izdelale sanje.