Ko je pred leti, leta 2012, s sledilno napravo označen volk prečkal Slovenijo, je divja žival dobila človeško ime – Slavc. Tudi njegova partnerica je imela osebno ime: Julija. Slavc in Julija sta ustvarila trop v nacionalnem parku Lessinia v Italiji.

Ime dobijo samo tisti volkovi, ki so bili opremljeni s telemetrično ovratnico, s pomočjo katere strokovnjaki spremljajo njegovo gibanje. A to ne pomeni, da preostali nimajo svoje identitete. Pohorski trop sta leta 2024 osnovala samica z genetsko oznako DAM35L, ki izvira iz tropa na Hrvaškem in je bila v sezoni 2022/2023 zaznana na škodnem primeru pri Velenju, ter samec MSV2EP, ki je bil del tropa Pokljuka 2021. Pred dvema letoma ga je bil prisiljen zapustiti in je – kot se temu strokovno reče – dispergiral proti vzhodu, zato da si najde nov življenjski prostor in poskrbi za nadaljevanje živalske vrste.

Identiteto in poti gibanja hrvaške in gorenjske karizmatične zveri so določili s pomočjo sistematičnega vzorčenja in analiziranja iztrebkov ter drugih bioloških sledi, ki jih volkovi pustijo v naravi. Rezultate teh analiz je mogoče prebrati v lanskem poročilu o spremljanju stanja ohranjenosti volka v Sloveniji v sezoni 2024/2025. Monitoring financira ministrstvo za naravne vire in prostor, koordinira pa Zavod za gozdove Slovenije.

Volk se zlagoma vrača in osvaja teritorij po vsej Evropi. Iz aktualnih ocen izhaja, da v Evropi živi od 21.500 do 23.000 volkov, največ v Italiji, Bolgariji, Romuniji, Španiji in na Poljskem.

Letos utegneta imeti že tretje leglo

Za svoj prostor si je hrvaško-slovenski par izbral Pohorje, kjer je bil volk prej desetletja iztrebljen. Njun domicil je okoli 500 kvadratnih kilometrov veliko območje med Klopnim vrhom in Sekretarjevim vrhom, kjer je državno lovišče s posebnim pomenom. Samec in samica sta doslej imela dve legli z največ petimi mladiči. Trop po grobih ocenah šteje okoli deset živali. Letos utegneta imeti tretje leglo.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo