Tam, kjer so diplomati šele risali zemljevide, so vojaki še vedno odločali z orožjem. Po razpadu treh velikih imperijev je na evropski zemljevid znova stopila neodvisna Poljska. Zdelo se je, da bo po 123 letih tuje oblasti končno zadihala v miru. Toda mir je trajal le nekaj mesecev. Že 14. februarja 1919 so odjeknili prvi streli v vojni, ki je kmalu prerasla okvire običajnega mejnega spora. Na eni strani je bila mlada država, odločena obraniti svojo neodvisnost in določiti svoje vzhodne meje, na drugi pa sovjetska Rusija, katere vodstvo je verjelo, da mora revolucija prodreti proti zahodu in zajeti tudi industrijsko Evropo. Poleti 1920 je kazalo, da je poljski poraz neizbežen. Rdeča armada je stala pred vrati Varšave, evropske vlade pa so z veliko zaskrbljenostjo spremljale razvoj dogodkov. Toda zgodovina je pogosto nepredvidljiva. Drzen poljski protinapad je povzročil enega največjih vojaških preobratov 20. stoletja in ustavil pohod sovjetskih čet proti zahodu. V odločilni bitki pri Varšavi so poljske sile med 12. in 25. avgustom 1920 dosegle nepričakovano zmago ter obrnile tok vojne. Ta bitka, pogosto imenovana »čudež na Visli«, velja za eno najpomembnejših vojaških zmag v poljski zgodovini. Rusko-poljska vojna se je kljub temu končala šele 18. oktobra 1920, pogodbo o miru pa sta obe strani v Rigi podpisali 18. marca 1921. Ob današnjem pogledu na vzhodno Evropo se marsikdo vpraša, ali zgodovina res vedno znova hodi po podobnih poteh. Neposrednih primerjav med različnimi obdobji sicer ni mogoče delati, vendar rusko-poljska vojna jasno kaže, da so bili geopolitični interesi pogosto pomembnejši od idej o slovanski vzajemnosti in bratstvu. Prav zato ta skoraj pozabljeni spopad ni le zanimivo poglavje evropske zgodovine, temveč tudi opomin, kako hitro se lahko določene politične zamisli spremenijo v vojaški obračun z daljnosežnimi posledicami.
Ruske zmage na poljski fronti
delajo zaveznikom velike skrbi, ali nikakor se ne morejo zediniti ali odločiti, kaj naj store. Francija bi hotela najraje nastopiti z orožjem proti Rusiji, ali zdi se, da se drugi zavezniki ne upajo, ker vedo, da bi bila oborožena akcija proti Rusom precej nevarna. Snubili so tudi našo državo, ali vse naše javno mnenje se je odločno izjavilo proti vsakemu vmešavanju v rusko-poljski spor. Sedaj Francozi pritiskajo na Rumune in Madžare, da bi napadli ti Ruse. Kakor se poroča, so Francozi že dosegli, da sta Rumunija in Madžarska pripravljeni pomagati Poljski. Angleži pa mislijo, da je primernejše, ako vodijo gospodarsko borbo z Rusijo in napovedujejo blokado sovjetske Rusije, kakor je bila poprej, ki se pa tudi ni obnesla. (…)
Domovina, 9. avgusta 1920
Tišina pred viharjem.
Poročila pravijo, da Rusi Varšavo že obstreljujejo. Z ozirom na znano stališče antante napram Rusiji in Poljski je jasno, da kuje antanta nove načrte, kako udariti na Rusijo, da se reši Poljsko kot jez proti boljševizmu, ki dere z Rusije proti zapadu.
Prvi načrt je antanti spodletel. Bila je vajena gledati na novoustanovljene države kot na pokorne sužnje, ki bodo smatrali za veliko čast, da smejo iti za antantine kapitalistične in imperijalistične interese prelivat kri svojih državljanov. Računalo se je pred vsem na Čehoslovaško in na Jugoslavijo.(…)
Tišina, ki je trenutno nastala na zapadu, je tišina pred viharjem. (…)
Jugoslavija, 10. avgusta 1920
Ruski cilji se že uresničujejo.
Svet sprašuje, kakšno politiko zasledujejo Rusi proti Poljakom, da nočejo začeti mirovnih pogajanj. In vendar leži na dlani, kaj hočejo Rusi doseči. Strmoglavlenje poljske šlahte in zboljševiziranje Poljske. Oni vedo, da je bežeča armada najboljši agitator za takšne ideje. In vsi znaki kažejo, da se Rusi niso motili in v svojem pričakovanju varali. 31. julija se je ustanovil na Poljskem pod predsedstvom Julijana Morklewskega revolucijski komite. (…) Komite je pozval poljsko delavstvo na upor proti kapitalistični vladi Pilsudskega.
Jugoslavija, 10. avgusta 1920
Bitka za Varšavo.
LDU Pariz, 15. avgusta. (DunKU) Posebni poročevalec »Matina« javlja iz Varšave: Velika bitka za Varšavo se je pričela. Prva faza ni bila ugodna za Poljake, ker je pri Poljakih odpovedal en regiment. Prepustiti so morali važno postojanko pri Radaymieu, vendar pa se je tekom dneva vzpostavilo ravnotežje in postojanko so oteli rdeči vojski, ki je imela pri tem težke izgube. Poljske čete so dosegle uspeh, važen za celotno obrambno črto. Izid bitke se odloči v štirih dneh.
Slovenec, 17. avgusta 1920
Rusija–Poljska.
Uspešna poljska protiofenziva je znatno zboljšala položaj krog Varšave. Poljska napadalna skupina obstoji iz 4 divizij. Te 4 divizije so prodrle pod vodstvom Pilsudskega središče sovražnih čet južno od Varšave. Desno krilo poljske armade je izvršilo protiofenzivo ob Bugu v smeri proti severu, da bi odrezalo Ruse pri Brest Litovskem. Z ofenzivo je začela poljska armada med Poznanjem in Turonom, da bi pognala Ruse, ki prodirajo proti Gdanskem. V najkrajšem času bo začela cela poljska armada protiofenzivo.
Straža, 23. avgusta 1920
Cela ruska fronta ogrožena.
Berlin, 25. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes potrjujejo tudi ruske vesti, da je prišlo na fronti pred Varšavo do popolnega preobrata v korist Poljakov. Rusko umikanje ni več samo strategična poteza. Centrum ruske fronte je razbit. Disciplina v prednjih formacijah je odrekla popolnoma. Zveze med posameznimi oddelki so skrajno slabe. Tudi severni odsek fronte je že v razsulu. Cela severna armada je v nevarnosti, da pade v poljsko ujetništvo. Južna fronta se dosedaj še drži in nadaljuje svoje prodiranje v Galiciji. Brezdvomno pa bo poraz ostalih armad vplival tudi na ta oddelek. Boljševiško armadno vodstvo poskuša sedaj kakor vse kaže, koncentrirati svoje moči v ozadja črte Bjelostok-Brest-Litovsk. Poljske zmage so pričele dobivati tako obširen obseg, da se sedaj že lahko reče, da bodo dovedle do tega, da se sovjetska vojna sila popolnoma zlomi. Sovjetske čete se kar v masah podajajo ali pa beže v neredu ter puščajo za seboj orožje, municijo in topove. Po poročilih iz Varšave, ki so došla do sedaj, cenijo skupni plen Poljakov na več ko 70.000 ujetnikov, 200 topov in 1000 strojnic.
Jugoslavija, 26. avgusta 1920
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si