Doslej so si to nagrado zaslužili Mario Uršič, Anton Petje, Miranda Caharija, Marija Vidau in Adrijan Rustja. V obrazložitvi piše, da je Vladimir Jurc s svojimi stvaritvami oblikoval umetniško podobo tržaškega gledališča v letih 1983–2022 in da je po upokojitvi še naprej sanjal in si prizadeval na kulturnem področju.
Društvo Our Labyrinth, ki deluje v Krepljah pri Sežani, je pravi mali laboratorij različnih dogodkov, znotraj katerih se srečujejo glasba, poezija, gledališke uprizoritve in poetični koncerti, ki dvema sorodnima umetnostma – glasbi in poeziji – praktično dajejo tretjo dimenzijo in tako tvorijo celoto nečesa, kar morda ostaja v nas. In v prostoru nad nami. Ta prostor je oaza duhovnosti, v kateri verjetno vsak lahko najde nekaj zase: jazz, indijsko glasbo, spoken word, večere, namenjene pesnikom in pesnicam. Slikovit svet umetnosti pod skromno streho vaškega doma, v katerem vsakič opazim spremembo. Ali pod vedrim nebom Štanjela ali pa, kot nedavno, na travniku, na koncertu Rohana Dasgupta in Pandita Udaia Mazumdarja, kjer so se melodije sitarja in zvok table prepletli tako, da so poslušalce odvedli daleč na obale Indijske podceline, v svet in/ali dimenzijo, do katere prideš z željo ali spoznanjem, in niso redki, ki ostanejo v njej.
* * *