Nepoučeno oko bi lahko ob pregledu evidence izdanih odločb in plačilnih nalogov zdravstvene inšpekcije sklepalo, da so njeni inšpektorji leni. Če je od septembra 2010 do septembra 2013 pravnomočnih postalo 6784 prekrškovnih odločb in plačilnih nalogov izpod peresa stotih tržnih inšpektorjev, je zdravstvena inšpekcija s približno enakim številom zaposlenih v istem času izdala le 975 opominov, opozoril in denarnih kazni. Podobna razlika je tudi v skupni višini izrečenih finančnih kazni – če ta pri tržni inšpekciji znaša 5,6 milijona evrov, so zdravstveni inšpektorji izdali le za 933 tisoč evrov kazni.
A ta primerjava je varljiva, razloži Manca Uršič Rosas, zdravstvena inšpektorica, ki je na inšpekciji pristojna tudi za odnose z javnostmi. Večina izdanih odločb je namreč upravne narave, s katerimi inšpektorji zavezancem naložijo odpravo nepravilnosti. Tako so inšpektorji v zadnjih treh letih izdali 4225 upravnih odločb.
»Mi smo varuh javnega zdravja, smo vigilni, preden se kaj hudega zgodi,« razliko med količino upravnih in prekrškovnih odločb pojasni Manca Uršič Rosas. Kršitev zdravstvenih predpisov namreč največkrat že povzroči telesno poškodbo, čemur se je treba za vsako ceno izogniti. Kazni zato inšpektorji izdajo le takrat, ko zakon to eksplicitno določi, ko je že bila povzročena telesna poškodba ali ko jih zavezanci ne ubogajo oziroma serijsko kršijo zakonodajo.
Upravne odločbe zdravstvene inšpekcije niso predmet tega članka (obdelali jih bomo posebej). Pozornost zato namenjamo prekrškovni evidenci inšpektorata, ki smo jo dobili z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Evidenca pokaže, da je deset podjetij, ki so v zadnjih treh letih plačala največ kazni, zakrivilo štiri kršitve: prodajali so nevarna prehranska dopolnila, niso spoštovali odločb inšpektorja, dovolili so kajenje v javnem prostoru in točili alkohol mladoletnim.
Prvo mesto na lestvici kršiteljev si delita podjetji LUEN, d.o.o., in T.H.E., d.o.o. Obema so inšpektorji kazen 15.000 evrov izdali zaradi prodaje oporečnih prehranskih dopolnil oziroma živil za športnike. V primeru podjetja T.H.E. iz Ribnice so inšpektorji dobili obvestilo centra za zastrupitve na UKC Ljubljana, da se pri njih zdravi mladoletna oseba, ki ima po zaužitju živila za športnike težave s krvnim tlakom. Inšpektorji so stopili v akcijo in ugotovili, da je podjetje izdelek prek spleta prodajalo brez potrebnih opozoril o neprimernosti živila za mladoletnike. »Prodajalec je živilo umaknil, a posledice za zdravje so že bile, zato smo se odločili za izrek globe. Ker je dal na trg živilo, ki ni varno,« pove inšpektorica Andreja Mojškrc.
Kršitev podjetja LUEN iz Pristave pri Tržiču je prav tako povezana s prehranskimi dopolnili. Prodajali so namreč izdelek, ki je vseboval nedovoljeno zdravilo sibutramin. Sibutramin deluje kot zaviralec apetita, torej je sredstvo za hujšanje. A leta 2010 so strokovnjaki ugotovili, da povzroča tudi srčno-žilna obolenja, vključno s kapjo, zato je v EU prepovedan. LUEN si je kazen 15.000 evrov prislužil, ker kljub odločbi inšpektorja prehranskega dopolnila ni umaknil iz prodaje.
Zaradi takih primerov zdravstveni inšpektorat prodajo prehranskih dopolnil ocenjuje kot eno bolj kritičnih področij, ki mu namenjajo precej pozornosti. »Veliko podjetnikov gre brez znanja o prehranskih dopolnilih na Kitajsko, ker od tam že nekaj uvažajo, in opazijo zelo poceni prehransko dopolnilo, pa si rečejo, zakaj ne bi še tega uvažal. Ne poznajo pa ne prehranske zakonodaje, ne živila, ne tistega, ki ga izdeluje,« ugotavlja Manca Uršič Rosas. Posebnih omejitev pri uvozu prehranskih dopolnil namreč ni, saj jih za razliko od zdravil v državi ni treba posebej registrirati. Kot posebno tveganje izpostavi spletno prodajo. »Ljudje so neprevidni, samo da je poceni, da nekaj gor piše pa da je lepa embalaža. A za to prodajo je lahko kdorkoli. Zavedati se je treba tudi, da lahko inšpektorji izvajajo nadzor le v podjetjih v Sloveniji. Tako da morajo biti potrošniki zelo previdni.«
Lepe besede ne zaležejo
Naslednji na listi je Vegrad-Inde, hčerinsko podjetje Vegrada, ki ga je dolga leta vodila Hilda Tovšak. Kot kaže, se je poleg drugih ugotovljenih kršitev zakonodaje, zaradi katerih že prestaja 14-mesečno zaporno kazen, Tovšakova požvižgala tudi na odločbe inšpektorjev. Ti so namreč Vegrad-Inde, ki je prav tako kot matično podjetje Vegrad v stečaju, zaradi neizvajanja predpisanih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v prenočiščih Bežigrad samo v letu 2010 oglobili kar štirikrat. Četrto podjetje na spisku in hkrati zadnje, katerega kršitve niso povezane z gostinstvom, je Vitkost, d.o.o. Glede na evidenco zdravstvene inšpekcije je štirikrat prekršilo 12. člen uredbe EU o zdravstvenih in prehranskih trditvah na živilih. Povedano preprosteje, živila je tržilo z nedopustnimi trditvami na embalaži o učinkih živila. Po omenjenem 12. členu namreč prodajalec živila potrošnika ne sme zavajati, da bo z uživanjem živila izgubil določeno stopnjo ali količino teže oziroma da bi zaradi neuživanja živila bilo ogroženo njegovo zdravje, prav tako pa se ne sme sklicevati na priporočila nepooblaščenih zdravnikov oziroma zdravstvenih strokovnjakov.
Zanimiv je primer petega podjetja na seznamu, Q.B., d.o.o., ki ima v lasti biljardno hišo za Bežigradom v Ljubljani. Biljardna hiša, ki redno krši protikadilsko zakonodajo, je namreč sosednja stavba zdravstvene inšpekcije. Lokal razpolaga z veliko kadilnico z mizami in stoli, v kateri gostje uživajo pijačo. Vnos pijače v kadilnico je sicer po zakonu dovoljen, saj je puščanje pijače na nenadzorovani mizi večje tveganje za zdravje, so nam pojasnili na inšpekciji. Uživanje pijače v kadilnici pa ni dovoljeno – zakon je s to prepovedjo želel preprečiti zadrževanje gostov v zaprtem prostoru s cigaretnim dimom.
A biljardna hiša te omejitve ne spoštuje. »Tu smo stalni gostje, smo pa imeli tudi probleme na sodišču. Prekrškovne odločbe so nam padale. Zdaj smo končno uspeli, zato se trudimo, da bi to uredili. Oni se izgovarjajo, češ, kaj pa naj naredimo, da gostje pijače ne bodo uživali v kadilnici. A če lahko trgovina zagotovi, da vanjo ne smejo vstopiti otroci s sladoledom, lahko tudi oni to zagotovijo,« je odločna Manca Uršič Rosas.
Na splošno so lokali na področju omogočanja kajenja v toplem prostoru zelo iznajdljivi. »Teraso zaprejo s platnom in trdijo, da prepušča zrak, potem so tu še razni bambusi, mreže. Zdaj se je pojavilo celo zapiranje stranice s skladovnico drv. S tem naredijo steno in rečejo, da je prepustno. Sodišča pa tu niso enotna. Tako da zavezanci ne vedo, kaj je dovoljeno, pa tudi inšpektorjem je težko odločati. Tu gre za varovanje zdravja zaposlenih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu.«
Seznam zaključujejo podjetja Novi okras, d.o.o. (bar Dcorus na Ledini v Ljubljani), Š.O. gostinske in druge storitve, d.o.o. (Bar Peron v Ljubljani), Bar-Mix, d.o.o. (Illy Cafe v mariborskem Europarku in Niagara lounge bar v Mariboru), Turistično društvo Sraka Grosuplje in Kocka Bar iz Šutne. Vsi so dobili po tri ali štiri kazni, predvsem zaradi kajenja v lokalu.
»Gostinci imajo občutek, da so kadilci glavni vir zaslužka, zato kršijo zakonodajo. Letos se bomo tega še bolj usmerjeno lotili, poostrili naše ukrepe. Do zdaj smo jih opozarjali, se poskušali dogovarjati. A ugotovili smo, da lepe besede niso zalegle in da bo treba ukrepati prekrškovno,« jim je zagrozila inšpektorica Manca Uršič Rosas.
S.p. – licenca za točenje alkohola mladoletnim
Bar Peron je dvakrat dobil kazen tudi zaradi točenja alkohola mladoletnim osebam. Po opažanju inšpektorjev je sicer točenje alkohola mladoletnim vedno manj pogosto. A k temu ne pripomore večja ozaveščenost gostincev. Zaradi krize se je obisk mladih v lokalih zmanjšal, alkohol uživajo v parkih ali doma. Obenem so se gostinci med sabo organizirali. »Menda se pokličejo, ko so inšpektorji na delu, in so pozorni na to, kdo prihaja v lokal,« pove Manca Uršič Rosas.
Pri preverjanju točenja alkohola mladoletnim bi inšpektorjem zato zelo prav prišel prikriti nadzor, v katerem bi mladoletna oseba pod budnim očesom inšpektorja poskušala kupiti alkoholno pijačo. »Pri nadzoru točenja alkohola mladim imamo težave, ker kršitelj sodeluje s kršilcem,« pojasni Manca Uršič Rosas. Pred časom so sicer predlagali spremembo zakonodaje, ki bi tak nadzor omogočila. In dobili odgovor, da »se to ne da«.
Povrh vsega se lahko gostinci kazni za točenje alkohola mladoletnim izognejo tudi z izkoriščanjem zakonske luknje. Zakonodaja namreč na tem področju ne predvideva kazni za samostojne podjetnike. »Če s.p. toči mladoletnikom, ga ne moremo kaznovati. To sicer neradi oglašujemo, zato smo bili bolj tiho. Ampak zdaj ugotavljamo, da gostinci to zelo dobro vedo in se že preoblikujejo v s.p. In smo spet tam – namesto da bi bili ljudje zainteresirani, da delujejo v skladu z zakonodajo, so zainteresirani, da se ji izognejo.«
Mit nevarnih kitajskih restavracij
Leta 2012 (zadnji podatki) je sicer inšpekcija prekrške izdala le v štirih odstotkih nadzorov. Največ jih je bilo na področju živil, kar 45,2 odstotka, sledita že omenjeni področji tobaka (14,7 odstotka) in alkohola (6,9 odstotka).
Poleg pregledov živil na trgu, ki jih je inšpekcija izvedla v primeru podjetja LUEN in T.H.E., so do nedavnega inšpektorji preverjali tudi pripravo hrane v gostinskih obratih, z januarjem 2014 pa se je ta pristojnost prenesla na inšpektorat za kmetijstvo in okolje.
Kljub temu smo inšpektorico Andrejo Mojškrc, specialistko za področje živil, soočili z nekaterimi »urbanimi miti«. Na primer, ali inšpektorji res kot po tekočem traku zapirajo restavracije zaradi slabih sanitarnih pogojev? In ali so med najbolj nevarnimi res kitajske restavracije?
»Zaprtje lokala je ekstremen ukrep, v zadnjih štirih letih smo jih izvedli le okoli deset,« pove Andreja Mojškrc. Ob tem ne gre za trajna zaprtja, ampak obrat zaprejo le do odprave nepravilnosti, na primer dezinfekcije.
Kitajske restavracije pa ne predstavljajo nič večjega tveganja za zdravje kot ostale. »Ravno predlani smo v posebni akciji pogledali okoli dvajset kitajskih restavracij. Ugotovili smo nekaj neskladnosti, a ne takšnih, da bi odstopale od povprečja. To je mit. Dejansko v teh restavracijah hrano obdelajo pri zelo visoki temperaturi, v voku vse umre. Kritični so bili včasih kalčki. Ampak v zadnji akciji ni bilo negativnih vzorcev pri kalčkih. Četudi je v kitajskih restavracijah včasih prisoten nered in ni vse bleščeče čisto, to še ne pomeni, da hrana ni varna. Važno je, da zaposleni vedo, kje gre lahko kaj narobe, in se temu izogibajo. Da delajo zdravi ljudje, pravilno kihnejo, si po uporabi stranišča umijejo roke.«
Pod drobnogledom inšpektorjev se večkrat znajdejo gostinski obrati, ki imajo veliko prometa. Kuhinja v bolnišnici je namreč bolj občutljiva kot manjša restavracija. Inšpekcija sicer 95 odstotkov vseh pregledov izvede na podlagi letnega načrta, le pet odstotkov je prijav. Bolj občutljive obrate lahko obiščejo vsakega pol leta, manj občutljive pa na leto, dve ali celo tri leta. Poleg velikosti obrata na pogostost obiskov inšpektorjev vplivajo tudi pretekle kršitve – pri pogostih kršiteljih se bodo inšpektorji oglasili večkrat.
Zdravstveni inšpektorji so v gostinskem obratu najbolj pozorni na ravnanje z živili, od dobavitelja živil do priprave in shranjevanja, pojasni Andreja Mojškrc. Dokumentiran mora biti izvor živila, torej kje ga je gostinec dobil. Nato preverijo higieno živil: ali so prostori primerno vzdrževalni in čisti, ali so iz materialov, ki se jih da očistiti in razkužiti, če gre za večje sisteme, preverijo tudi evidence čiščenja. Inšpektor pregleda opremo, tla, strop, stene, zaščito proti mrčesu, način hranjenja čistil, ravnanje z živili itd. »Včasih smo imeli zakonodajo, kjer se je gledalo le dokumentacijo: ali je nekdo bil na zdravstvenem pregledu ali na tečaju za ravnanje z živili. A to nič ne pomeni. Zdaj mora inšpektor tam stati, opazovati, kako nekdo dela in ali dela kaj narobe,« pojasnjuje Mojškrčeva. Precej dobro sliko o usposobljenosti pa si inšpektor ustvari že iz pogovora z zaposlenimi, s čimer oceni njihovo znanje o pripravi živil.
Pri preskakovanju čakalnih vrst brezzobi tiger
Kot pove že ime, je naloga zdravstvene inšpekcije tudi nadzor bolnišnic in zdravstvenih domov. A trenutno najbolj žgoče teme, preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu kljub nedavnim ugotovitvam komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in računskega sodišča na prekrškovem seznamu inšpekcije ni najti.
KPK in računsko sodišče sta letos ugotovila razširjeno prakso preskakovanja čakalnih vrst za ortopedske operacije v Bolnišnici Valdoltra ter razne operacije in preglede v ljubljanskem kliničnem centru. V Valdoltri na primer so po ugotovitvah KPK operacije bili hitreje deležni tisti, ki so zdravnika iz Valdoltre prej obiskali v njegovi samoplačniški ambulanti. V načelnem mnenju o stanju v zdravstvu je protikorupcijska komisija izpostavila tudi povzetke upravnih nadzorov ministrstva za zdravje v štirih bolnišnicah: novomeški, izolski, UKC Ljubljana in UKC Maribor. V vseh štirih je ministrstvo ugotovilo nepravilnosti v zvezi s čakalnimi vrstami.
Poročilo o upravnem nadzoru v bolnišnici Izola, ki ga je komisija ministrstva za zdravje opravila januarja lani, smo z zaprosilom za dostop do informacije javnega značaja pridobili tudi mi. Iz poročila je razvidno, da so nadzor v bolnišnici opravili na pobudo protikorupcijske komisije, ki je prejela prijavo o sumu korupcije pri preskakovanju čakalnih vrst za operacijo krčnih žil. Upravni nadzor je pokazal dvojno vodenje čakalnih seznamov za operacijo, v elektronski in v pisni obliki, seznama pa se med sabo nista ujemala. V seznamih tudi ni bilo vpisanih datumov operacije pacientov.
»Na podlagi razgovorov z direktorjem in zaposlenimi je kljub zanikanju dejanj, ki so razvidna iz anonimne prijave komisiji za preprečevanje korupcije, zaradi zatečenega neurejenega stanja na področju vodenja čakalnih seznamov, bila možnost storitve očitanih dejanj velika,« je v poročilu zapisala komisija upravnega nadzora.
Toda, ali ni za preverjanje teh nepravilnosti odgovorna zdravstvena inšpekcija? Pri čakalnih vrstah se soočamo z več problemi, opozarja Manca Uršič Rosas. Po zakonu o pacientovih pravicah je nadzorni organ na tem področju ministrstvo za zdravje, prekrškovni organ pa je inšpekcija. A inšpekcija lahko bolnišnici naloži denarno kazen le, če je ta opredeljena v zakonu. Niti zakon niti pravilnik o čakalnih dobah kazni za preskakovanje čakalnih seznamov ne predvidevata.
Zdravstveni inšpektorji so kljub temu pregledovali čakalne sezname in pri tem pogosto posumili na preskok vrste. A njihova opozorila bolnišnicam niso imela učinka, saj slednje zaradi nepravilnosti niso utrpele nikakršnih posledic. Po besedah Uršič Rosasove so na to opozarjali že ob sprejetju zakonodaje, kazni za preskoke čakalnih vrst pa predvideva novi osnutek zakona. A zaradi težav z iskanjem ministra za zdravje nihče ne ve, ali in kdaj bo osnutek zakona sprejet.
Članek objavljamo v sodelovanju s spletnim portalom za ustvarjanje kakovostnega novinarstva http://podcrto.si/
