Ko namreč danes pogledaš, kaj je po petsto letih absolutne vladavine za seboj pustilo Otomansko cesarstvo v Sarajevu, ali pa v celotni Bosni, če hočete, in kaj je na drugi strani v pičlih treh desetletjih od aneksije do začetka prve svetovne vojne uspelo zgraditi stari dobri Avstriji, je umor nadvojvode Franca Ferdinanda res težko razumno opravičiti.
To bržkone več govori o površnosti takšnega pogleda kot pa o zgodovini Sarajeva, a vendar je v tem pogledu vsaj zrno resnice, če ne še kaj več. Arhitektura vsekakor ne razkriva celotne zgodbe posameznega mesta, a je zagotovo povedna. Če bi kdo na podoben način pogledal Ljubljano, bi tako najbrž pomislil, da smo se pred petintridesetimi leti osamosvojili le zato, da bi namesto blokovskih naselij za delavce v predmestju lahko v širšem središču mesta gradili vila bloke za izbrance. Kar morda ni vsa resnica, a tudi laž brez dvoma ni.