Na slovenskih tleh železniških nesreč s številnimi smrtnimi žrtvami ni bilo veliko. Prav njihova redkost je razlog, da se jih zgodovina še danes dobro spominja – od trčenja ekspresnega in tovornega vlaka pri Brestanici leta 1929 do tragedije pri Preserjah leta 1976 in katastrofe pri Divači leta 1984. Vsaka od njih je pustila boleče posledice, hkrati pa spodbudila razmislek o varnosti železniškega prometa, izboljšavah signalnovarnostnih naprav, organizaciji dela in usposabljanju železniškega osebja. Ob pregledu najhujših nesreč izstopa zanimiva podrobnost. Večina se jih je zgodila v poletnih mesecih. Ali gre zgolj za naključje ali pa je bila takšna časovna razporeditev povezana z gostejšim sezonskim prometom in večjimi obremenitvami železniškega osebja, danes ni mogoče zanesljivo odgovoriti. Skoraj vse velike železniške nesreče pri nas so imele različen neposredni vzrok, vendar jim je skupno spoznanje, da varnost na železnici temelji na natančnem delovanju številnih ljudi in tehničnih sistemov. Kadar odpove eden od členov te verige – zaradi človeške napake, tehnične okvare ali nesrečnega spleta okoliščin – so lahko posledice tragične. Vsaka ima svojo zgodbo, svoj neposredni vzrok in posledice. Skupno pa jim je, da so razkrile pomanjkljivosti tedanjega sistema ter spodbudile tehnične in organizacijske izboljšave, zaradi katerih je železniški promet pri nas danes bistveno varnejši. Najhujša železniška nesreča na tleh nekdanje Jugoslavije se je zgodila 30. avgusta 1974, ko je v iztirjenju vlaka pred zagrebško železniško postajo umrlo 153 ljudi, ranjenih jih je bilo več kot 60.
Strahotna katastrofa v Rajhenburgu
Na mali postaji Rajhenburg pri Krškem, na kateri se brzovlaki in mednarodni vlaki sploh ne ustavljajo, je prišlo v noči od sobote na nedeljo do strašne železniške nesreče, ki je po nenavadnih okolnostih nedvomno v kroniki naše prometne službe osamljena. Silno alarmantne vesti so se tudi v našem mestu razširjale včeraj ves dan. Med drugim se je celo govorilo, da se je orijentski ekspresni vlak prevrnil v Savo in da je vse polno človeških žrtev. Šele popoldne so se doznale podrobnosti, iz katerih se je moglo spoznati, da katastrofa ni zavzela tako strahotnega obsega, čeprav število žrtev kljub temu ni majhno. Trije železničarji so zgubili življenje, dve osebi pa sta težko ranjeni. (…)
Lokomotiva tovornega vlaka je vsled silnega udarca zletela preko ograje proti savski strugi. (…)
Drugi strojevodja ekspresa, Medle, je skočil z lokomotive v potok Brestovec in se tako rešil. Težje ranjen je sprevodnik Tavčar, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnico.
Mariborski večernik Jutra, 4. novembra 1929
Huda železniška nesreča v Zalogu
V nedeljo. 21. t. m. sta v zgodnjih popoldanskih urah na železniškem mostu čez Ljubljanico trčila skupaj osebni in tovorni vlak. Siloviti sunek je vrgel s tira prva dva vagona osebnega vlaka, ki sta z mostu padla v naraslo Ljubljanico. Pri nesreči sta bili na mestu dve smrtni žrtvi, eden izmed poškodovancev pa je kasneje podlegel v bolnišnici. Po dosedanjih podatkih je bilo 22 ljudi lažje in težje poškodovanih, izmed katerih pa jih je nekaj že zapustilo bolnišnico. Ljubljanski reševalci, ki so prišli takoj po nesreči na kraj dogodka, so požrtvovalno reševali ponesrečence iz vagonov, ki sta ležala v vodi. Kljub izredno narasli Ljubljanici so v življenjski nevarnosti neutrudno opravljali svojo človečansko dolžnost. (…)
Slovenski poročevalec, 23. novembra 1948
Rimske toplice: Trčenje vlakov
CELJE, 27. jul. Danes zjutraj ob 3.35 se je na progi Zidani most–Maribor v Rimskih Toplicah v bližini železniške postaje zgodila huda prometna nesreča.
Kot nam je povedal na kraju nesreče preiskovalni sodnik okrožnega sodišča Celje Ludvik Vidmar, je na tretjem tiru železniške postaje Rimske Toplice stal tovorni vlak štev. 547, ki je pripeljal iz Celja. Za njim je privozil drugi tovorni vlak štev. 599, ki bi moral peljati na četrti tir. Ker pa je bilo na uvozni ločnici še nekaj vagonov vlaka štev. 547, je lokomotiva drugega vlaka zadela v zadnji vagon stoječe kompozicije.
Trčenje je bilo tako silovito, da sta se lokomotiva in službeni voz prevrnila. Pri tem sta takoj podlegla strojevodja Ignac Pačnik, star 28 let, doma iz Podturjaka, in vlakovodja Franc Pečnik, doma iz Ogeč pri Rimskih Toplicah. (…)
Delo, 28. julija 1969
Strahovito trčenje vlakovpri Preserju: 18 mrtvih
PRESERJE, 20. sept. – Davi ob 5.51 sta pri železniški postaji Preserje trčila mednarodni brzi vlak, ki je vozil na progi Istanbul–Pariz in elektromotorni potniški vlak, ki je vozil iz Sežane v Ljubljano. Umrlo je 18 ljudi, 43 je bilo ranjenih. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico.
Ugotovljeno je bilo, da je do nesreče prišlo zato, ker je brzi vlak vozil mimo zaprtega uvoznega signala postaje Preserje. Takrat je s preserske postaje speljal elektromotorni potniški vlak, s katerim so se ljudje peljali na delo v Ljubljano. Trčenje vlakov je bilo tako silovito, da se je prvi vagon elektromotornega vlaka kar dvignil in zaril v električno lokomotivo mednarodnega vlaka. (…)
Delo, 21. septembra 1976
Strahovita železniška nesreča v Divači: doslej 36 mrtvih in mnogo hudo ranjenih
DIVAČA – Včerajšnji sončni dan, ki bi bil moral tudi za mnoge potnike brzega vlaka št. 602 Beograd–Pulj biti prvi dan počitnic na morju, je na Primorskem in še marsikje drugje zasenčila železniška tragedija v Divači, ki je terjala 36 večinoma mladih človeških življenj in okrog 30 lažje ali težje ranjenih, od katerih se nekateri še borijo s smrtjo.
Zgodilo se je ob 6.10, ko je omenjeni vlak čakal na odprt signal, da bi nadaljeval vožnjo proti Kopru in Pulju, tedaj pa je dokaj hitro pripeljal po istem tiru in v isti smeri tovorni vlak, ki je strahovito treščil v zadnje vagone potniškega in spremenil divaško postajo v srhljivo prizorišče. Zaslišali so se klici na pomoč, grozljivo stokanje ranjenih, medtem ko se je iz nabito polnega brzovlaka usula množica ljudi, med njimi 150 otrok počitniške kolonije, namenjene k morju. (…)
Primorski dnevnik, 15. julija 1984
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si