V zgodovini vojskovanja je bila vojna vedno posledica logike sile, mir, ki ji je sledil, pa logike miru. Nič več. Nova varnostna strategija ZDA borbo za mir postavlja kot prvo poslanstvo Trumpa kot »President of Peace« – Trumpomira*. Trump ta aksiom prehajanja družbe iz stanja miru v vojno stanje in obratno menja iz temelja. Zanj logika sile deluje tako v vojni kot v miru. Kot ugotavlja Keith Lowe v Podivjani celini (Modrijan 2014), je sila/nasilje nalezljivo in Trump je zagotovo usodno inficiran s tem virusom. Standardni mirovni model ima za ortodoksen in nedelujoč ter ga postavlja na glavo. Trump vzpostavlja mir z nekonvencionalno predsedniško diplomacijo, podprto z vojaško in ekonomsko (pri)silo. Mir zagotavlja, ne da bi prej prekinil sovražnosti. Mednarodne mirovne sile za njegov nadzor in izvajanje niso potrebne, ker o spoštovanju dogovorjenega arbitrarno presojajo ZDA oziroma njihov predsednik. Zato takšni sporazumi ne potrebujejo mandata, ki bi jim dajal mednarodno legitimnost na podlagi temeljnih listin OZN, EU in OVSE. Vojskujoči se strani sta v podpis strinjanja z mirom prisiljeni pod grožnjo ekonomskih sankcij in oborožene sile. Trumpomir je mir brez nujno potrebnega prehodnega obdobja med vojno in mirom, brez prekinitve ognja in premirja ter brez tretje strani, ki v začetni fazi skrbi za njegovo spoštovanje in vzdrževanje.
Zunanjo kandidatko odslovili, kaosu v Vrtcu Škofja Loka ni videti konca