Marca letos je bila izvoljena za podpredsednico sveta Ese, najvišjega organa agencije, v katerem sedijo predstavniki vseh držav članic. Te dni je skupaj z novim predsednikom sveta Ese, Špancem Juanom Carlosom Cortesom Pulidom, in še enim novim podpredsednikom, Fincem Kimmom Kantom, začela delati na novem položaju. Prihodnji dve leti bodo pomagali usmerjati Eso, njene članice in evropski vesoljski sektor. »In to sta ključni leti,« pravi, »čas je za akcijo.«
Decembra bo namreč 23 držav članic sprejemalo velike odločitve – o programih agencije do leta 2040. Gre za pomembne stvari: bo imela Evropa svojo vesoljsko postajo, ko sedanja mednarodna počasi odide v zasluženi pokoj? Kako bo agencija raziskovala Luno? Katere planete raziskovati – Mars, kamor zdaj hitijo vsi, ki so v vesolju, ali morda raje pogledati kam drugam? In tako naprej.
Evropska vesoljska agencija je neodvisna od Evropske unije, čeprav tesno sodelujeta. Je medvladna organizacija držav članic. Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, leta 2020 je postala pridružena članica, 1. januarja lani pa polnopravna članica, po prebivalstvu tretja najmanjša za Luksemburgom in Estonijo. Kljub temu relativno kratkemu članstvu je zdaj v agenciji dobila pomembno funkcijo, morda nekako v skladu s sloganom Slovenija – majhna na Zemlji, velika v vesolju.
Za prihodnje leto v vesoljski pisarni pripravljajo tudi projekt Astronavt za en dan. Desetim mladim bodo omogočili parabolični let, kar pomeni, da bodo v breztežnostnem prostoru lebdeli za dvajset sekund. Na prvega astronavta iz Slovenije pa bo treba še počakati, pravi Tanja Permozer, ker to stane veliko denarja.
Evropa je postala redna tarča kritik, da zaostaja v tehnoloških inovacijah, v vojaško-obrambnem razvoju, tudi v industriji. Kje pa je Evropa v vesolju?Evropa je na drugem ali morda na tretjem mestu. Vodilna je gotovo Amerika. Dovolj je pogledati podatek, da vesoljskemu programu na leto nameni 25 milijard dolarjev, Evropa pa sedem. In v vesolju se v veliki meri vse vrti okoli denarja. Evropska vesoljska tehnologija pa je vrhunska. Mogoče je premalo investicij in proces odločanja malce prepočasen, zato smo z novim predsednikom sveta Ese, Špancem Juanom Carlosom Cortesom Pulidom, in direktorjem Ese, Avstrijcem Josefom Aschbacherjem, govorili o tem, da bi te procese vendarle pospešili, manj sestankovali o dokumentih in se osredotočili na prednostne cilje. Ravno letos se odločamo o tem, kam zapeljati evropski program raziskovanja vesolja nekje do leta 2040. Gre za vprašanja projektov v nizki Zemljini orbiti, na Luni, Marsu in drugod.
Kam pa merite?Sama bi se osredotočila na tri cilje in se jih držala, ker denarja za deset ciljev ni. Če imaš 10 evrov, jih ne moreš porabiti 20, ampak največ osem, ker bo vedno šlo kaj narobe in bo treba imeti še tista dva evra rezerve.