Svet pred 50 leti

Oblast Rdečih Kmerov, ki je vladala od pomladi 1975, pod vodstvom ne povsem uravnovešenega predsednika Pol Pota (1925–1998), je 5. januarja preimenovala Kambodžo v Kampučijo in začela oziroma nadaljevala enega največjih, morda pa celo največji masaker svojih nasprotnikov, kar jih pozna zgodovina. Po nekaterih podatkih naj bi Pol Pot in njegovi sodelavci v razmeroma kratkem obdobju manj kot štirih let, natančno tri leta in devet mesecev, na različne načine umorili okoli dva milijona ljudi, več kot 20 odstotkov prebivalcev. Pol Pota so najbolj motili intelektualci, pobijali so ljudi z očali pa tudi zdravnike, učitelje, uradnike … Mučenja in streljanja so potekala v posebnih taboriščih, presenetljivo učinkovita metoda je bila tudi nabijanje šila v tilnik. Zanimivo, med redkimi državami, ki so imele poleg zaveznice Kitajske v teh norih časih predstavništvo v tej državi, je bila tudi Jugoslavija. Pol Pota so leta 1979 z oblasti vrgli Vietnamci, ki jih je vztrajno provociral, a je zbežal in mu nikoli niso sodili.

Izpeljali so dva vzporedna poleta, ob 11.40 let British Airwaysa z londonskega Heathrowa in let Air Francea s pariškega Orlyja. Na londonskem letu je bilo 98 potnikov, vozovnico do Bahrajna, kamor so prileteli po štirih urah in 10 minutah, je plačalo 27 potnikov. Na letu iz Pariza, prek senegalskega Dakarja do Ria de Janeira, je bilo 100 potnikov, 90 jih je plačalo vozovnico, ki je, mimogrede, stala današnjih 7000 evrov. A drago, hitro in ekološko sporno letalo se ni izplačalo, concorde je zadnjič poletel 26. novembra 2003 iz Londona v Bristol.

Potomko ameriških časopisnih in političnih magnatov Patricio Hearst (1954) so ugrabili 4. februarja 1974, v stanovanju, ki si ga je delila z zaročencem. Ugrabitev so izvedli člani teroristične skupine Simbionistična osvobodilna armada (SLA). Teroristi naj bi Hearstovi tako oprali možgane, da jim je pomagala pri ropu banke v San Franciscu. Ko so bogatašinjo ujeli, so ji na sojenju očitali, da je postala del levičarske teroristične organizacije. Obsodili so jo na sedem let zaporne kazni, a je na koncu sedela zgolj 22 mesecev.

Ulrike Marie Meinhof (1934–1976), ustanoviteljico nemške teroristične organizacije Frakcija Rdeče armade​ (RAF), so leta 1972 ujeli in obtožili, da je bila članica in ideologinja RAF. Tudi fizično naj bi sodelovala pri različnih oboroženih akcijah, pri bančnih ropih in bombnih napadih, skupno naj bi bila odgovorna za štiri smrtne žrtve. Sojenje se ni zaključilo, Meinhofova se je obesila leta 1976 v zaporu v Stuttgartu, čeprav nekateri še vedno mislijo, da so jo ubili. Morda oblast ali sodelavci, s katerimi se ni več povsem strinjala.

Maja je umrl eden največjih filozofov, nemški mislec Martin Heidegger (1889–1976). Heidegger je bil eden najpomembnejših sodobnih nemških in evropskih filozofov. Imel je velik vpliv na številne filozofe in filozofske usmeritve. Njegova dela veljajo za temelje eksistencializma, dekonstruktivizma, hermenevtike in postmodernizma. Ima pa njegova kariera tudi temne madeže. Leta 1933 se je Heidegger včlanil v nacistično stranko (NSDAP) in za kratek čas postal rektor Univerze v Freiburgu. Stranko je zapustil šele leta 1945.

Poleti sta se po dolgotrajni vietnamski vojni, v katero so bile vmešane mnoge države, dokončno združila (komunistični) Severni in (proameriški) Južni Vietnam v socialistično republiko Vietnam. Ameriški opazovalci so ocenili, da po vojni ni bilo množičnih pokolov kot v nekaterih sosednjih državah, so pa komunistični zmagovalci dejansko ustanovili delovna taborišča, v katerih so nastanili kakih 300.000 poražencev, ki so jih mučili in stradali. Mimogrede, od leta 1965 do 1974 naj bi v vojni umrlo okoli tri milijone vojakov in civilistov.

Julija so bile na sporedu olimpijske igre v kanadskem Montrealu, kjer je bila ob bojkotu afriških držav najboljša športna odprava Sovjetske zveze, ki je osvojila kar 125 medalj, od tega 49 zlatih. Vzhodni Nemci, drugi najboljši, so zaostali za 25 medalj, ameriški športniki so bili tretji, Zahodni Nemci pa četrti. V sovjetski reprezentanci je blestel Nikolaj Andrijanov (1952–2011), ki je v Montrealu osvojil štiri zlate medalje: mnogoboj (posamezno), preskok, parter in ekipni mnogoboj, dve srebrni: na krogih in na konju z ročaji ter bronasto – na drogu.

Tel al Zaatar je bil palestinski begunski tabor v vzhodnem Bejrutu, kjer je živelo več kot 20.000 Palestincev, večinoma beguncev. Tabor je bil politično in vojaško povezan s Palestinsko osvobodilno organizacijo, zato so ga napadale libanonske krščanske milice. Obleganje tabora je trajalo približno 52 dni od junija do avgusta. Tabor so obstreljevali, prebivalcem so, kot smo videli v Gazi, odrezali vodo, hrano in zdravila. Ko je tabor 12. avgusta padel, je sledil pokol civilistov, tudi žensk in otrok. Pobili so okoli dva tisoč ljudi.

Eden najbolj smrtonosnih virusov je poimenovan po dolini reke Ebola v Demokratični republiki Kongo, nekoč Zaire, kjer se je prvič pojavil. Prvi oboleli je bil 44-letni učitelj Mabalo Lokela iz Yambuka, ki se je vrnil s popotovanja po državi. Najprej so menili, da ima malarijo, v enem tednu pa so se simptomi razvili v krvavo drisko, bruhanje in visoko temperaturo. Lokela je umrl 8. septembra. Po njegovi smrti so začeli v bolnišnico prihajati še drugi pacienti. Ugotovilo se je, da se je bolezen razširila zaradi uporabe nesteriliziranih igel.

Eden največjih komunističnih voditeljev (1893–1976) je imel zadnji govor maja 1976, bil je zelo bolan, komaj je še govoril in hodil, v istem letu je imel dva lažja in dva težja srčna infarkta. Bolehal je za parkinsonovo boleznijo in drugimi obolenji. V začetku septembra se mu je stanje poslabšalo, padel je v komo, samostojno ni več dihal. Ob polnoči 9. septembra so izklopili aparature in deset minut pozneje je državnik umrl. Maovo truplo so balzamirali, in čeprav si je želel, da bi ga upepelili, so njegovo truplo razstavili ter je na voljo za ogled.