Obe knjigi je izdala zagrebška Stvarnost: prvo, iz leta 1968, debelo in težko knjigo s tankimi stranmi in majhnimi črkami, sem bral, ker me je k temu nagovorila babica, preskakoval sem cela poglavja in zgodbe, medtem ko sem drugo, tanjšo in manjšo, ki jo je Stvarnost izdala leta 1970, prebral v eni noči. Prva je bila seveda kanonsko »zagrebško Sveto pismo«, druga pa »Spomini na prihodnost« švicarskega raziskovalca zvenečega in vznemirljivega imena, Ericha Antona Paula von Dänikena.
Fotografija: Luka Cjuha
Spomini na prihodnost
Pred pol stoletja, ko sem imel deset let, je osem knjig iz naše družinske knjižnice usodno oblikovalo moj pogled na širni, čudežni svet, ki se je odkrival pred menoj. Šlo je za šest velikih, debelih zvezkov Obče enciklopedije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda, v katerih je bilo, kot mi je pojasnil oče, »zapisano celotno znanje in izkustvo tega sveta«, ter dve knjigi, ki sta to znanje in izkustvo pogumno postavljali pod vprašaj.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()