Tako sem preroško zapisal v nekem eseju v Jutarnjem listu pred natančno dvanajstimi leti, ko je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji leta 2014 Fifa končno uvedla gol-tehnologijo.
Sicer sem v tem besedilu nadaljeval: »Že zdaj se ponovljeni posnetki spornih situacij v realnem času predvajajo na velikanskih semaforjih na tribunah: zakaj tudi sodniki, kadar so v dvomu, ne bi preprosto pogledali posnetka, kot ga ostalih petdeset tisoč ljudi na stadionu? Za čas, v katerem pametni hladilniki sami kupujejo hrano, pa je video tehnologija primitivna kot telefonska govorilnica: zakaj ne bi šli še dlje? Algoritem, ki bi sporočal, ali je napadalec v trenutku podaje najbližji nasprotnikovemu vratarju, lahko danes razvije vsak srednješolec, ki v prostem času izdeluje aplikacije in igrice. Vse, kar je potrebno, so mikroskopski oddajniki v žogi, in nihče več ne bo v dilemi, ali je Robin Van Persie v prepovedanem položaju ali ne.«