Morda bi pričakovali, da je takšnih primerov po uvedbi evropske splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) manj. Uredba je podjetjem in organizacijam postavila strožja pravila glede zbiranja in uporabe osebnih podatkov, posameznikom pa dala več nadzora nad njimi. Toda elektronski nabiralniki niso zato nič bolj prazni. GDPR ne more preprečiti, da bi se nekdo dokopal do našega naslova. Določa pa, kdaj in pod kakšnimi pogoji ga sme podjetje uporabiti.
»Ti naši elektronski naslovi so marsikje, ne samo tam, kjer mislimo, da smo jih pustili,« opozarja informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik. »Okoli zbiranja, povezovanja in prodaje kontaktnih podatkov se je razvila cela industrija. Na eni strani so podjetja, ki iščejo nove stranke, na drugi posredniki podatkov, ki jim zbirke kontaktov prodajajo. Vzporedno obstaja še temnejši del tega trga, na katerem se elektronski naslovi uporabljajo za ribarjenje oziroma phishing, krajo podatkov in druge spletne prevare.«