Slovenska vina po Decanterju 2025

Najvišja nagrada, ki jo je mogoče dobiti na Decanterjevem ocenjevanju, je tako imenovani best in show. Gre za oceno, ki jo je dobilo 50 najboljših vin na svetu, je pa zanimivo, da omenjeni rumeni muškat, ki šteje že deset let, še ni bil predstavljen javnosti. V koprski kleti pravijo, da je Capris Orange 2015 zorel v barrique sodčkih z minimalnimi posegi in izjemno senzorično potrpežljivostjo. Capris Orange rumeni muškat 2015 je nastal kot raziskovalni projekt, postal pa zgodovinski dosežek, so prepričani v Kopru. Pri Decanterju pa menijo, da se muškati na splošno dobro odzivajo na obdelavo, ki na koncu ponudi oranžno vino. Koprski muškat je temno zlate barve z rahlimi bakrenimi odsevi, ima mogočne arome, v katerih se klasična muškatna sladkost sreča s temnejšim in bolj zemeljskim, z notami pomaranče in breskve. Vino je sicer popolnoma suho, vendar z amplitudo in bogastvom, ki sta redka pri običajnem suhem muškatu. Vino je natančno, še pravijo, in ima veliko svežine. Ga je pa malo in je vprašanje, ali ga bodo sploh prodajali na trgu.

Merlot, ki ga v Brdih pridelujejo pod oznako Single Vineyard, je za mnoge največ, kar so v zadnjih letih dali grički na meji z Italijo. Vino temno rubinaste barve z vijoličnim odtenkom vam kot aromo ponuja zrelo jagodičevje, orientalske začimbe, rahlo balzamično noto in tobak, ki ga pri okusu dopolni vanilja. Merlot v vsem svojem sijaju doseže v trgovinah Kleti Brda 74 evrov. »Čvrsto strukturirano in krepko vino z velikodušno dolžino,« so zapisali v oceni pri Decanterju za letos naše drugo najbolje ocenjeno vino.

Vinska družina Puklavec Family Wines, ki je celo bolj kot pri nas doma na Nizozemskem, malo pa tudi v Severni Makedoniji, je iz svojih štajerskih kleti v London poslala beli pinot iz davnega leta 1983. Ali to pomeni, da smo v Sloveniji že v času mračnega socializma znali pridelati vrhunska vina? Napad na vse čute, pravijo ocenjevalci pri Decanterju, ki so v vinu, ki ima krepko čez 40 let, zaznali medene marelice, breskve in karamele. Morda ne znamo dobro brskati po spletu, a vina ne v trgovinah ne v vinotekah nismo našli.

Vina Koper so ob visoki nagradi za oranžni rumeni muškat vknjižila še zlato medaljo za svojo rdečo zvrst z imenom Capo d'Istria 1072. Ime izhaja iz prve pisne omembe vinograda na Debelem rtiču leta 1072. V vinu je po 35 odstotkov merlota in shiraza ter 10 odstotkov kaberneta, refoška in kaberneta franca. Ocenjevalci so prepoznali: črni ribez, robido, murvo in vijolico, mi pa dodajmo, da cene te rdeče zvrsti v trgovinah ni najti in človek se ne more otresti občutka, da so nekatera vina na današnji lestvici pridelana zgolj za ocenjevanje.

Na velikem vinskem posestvu Rouna v Slapu v Vipavski dolini (imajo tudi apartmaje) med drugim pridelujejo tudi avtohtono sorto zelen. V razlagi kupcem pojasnjujejo, da gre za sveže enoletno vino z značilno rumenozeleno barvo, in dodajajo, da je prepoznaven po nežni aromi sredozemskih začimb v kombinaciji s sadnimi notami. Pri Decanterju menijo podobno, zaznali so osupljiv cvetlični parfum z notami zrelega rumenega sadja in začimb. Cena vina na spletni strani Vipava Gorumet je simpatičnih sedem evrov za steklenico.

Podobno kot največja briška klet je tudi Miran Sirk s svojimi peninami stalni znanec Decanterjevih ocenjevanj in le redko se zgodi, da njegova vina niso med desetimi najboljšimi v Sloveniji. Tokrat je prepričal s svojo penino rosé (55 odstotkov modri pinot, 45 odstotkov chardonnay). Poznavalci so odkrili živahne cvetlične in sadne note, ki zajamejo prevladujočo čistost z nežnimi mehurčki in žilico sadnega okusa, ki se zadrži še dolgo po koncu požirka. Zavijte v E-vino in pripravite kakšnih 28 evrov za steklenico.

Štajerski ali kar mariborski renski rizling je dobil v Londonu lepo priznanje. Pri Decanterju so prepoznali klasične arome akacijevih cvetov pa tudi hruške in limete z rahlim pridihom začimb. Vino, ki na spletni strani riesling.si stane 30 evrov, je po mnenju ustvarjalcev poklon edinstvenemu terroirju Meljskega hriba, ki ga oblikujejo slovensko sonce, hladno podnebje in mineralno bogata tla. Zlato obarvan rizling navdušuje z živahno kislino, zrelimi jabolki, breskvami in citrusi. Komaj čakamo, da ga pokusimo.

Kotolenkovi svoja enostavna vina pridelujejo na Štajerskem, v Halozah, v kraju Goričak. Njihov renski rizling s komaj 11 odstotki alkohola z vonjem in okusom navdušuje z breskovimi in mareličnimi notami, prijetna kislina in sladkor se v vinu združita v izjemno harmonijo. Pri Decanterju po drugi strani menijo, da ima to polsuho vino bujne cvetlične arome, ki se prepletajo z medenimi breskvami in marelicami s kančkom ananasovega soka, prežetimi s kislostjo limonine lupine in svetlo mineralno strukturo.

40 odstotkov merlota, po 30 kabernet franca in kabernet sauvignona tvori eno najimenitnejših ali kar najbolj pitnih slovenskih rdečih zvrsti, za katero so ocenjevalci prepričani, da ima lepo razvite note škatle za cigare, šipka in suhega jagodičevja, skrbno vpletene v gladko voljno teksturo in drobnozrnate tanine. V domači kleti čutijo malenkost drugače, bolj zrele kandirane pomaranče, višnjevo in slivovo marmelado, zeliščni značaj poprove mete, črnega popra in mediteranskih začimb. V E-vinu rdeči A Plus dobite za okoli 36 evrov.

De Baguer je vino, ki je le za odtenek enostavnejše od vin A Plus. V rdeči različici pomešajo 70 odstotkov merlota in 30 odstotkov kabernet franca. Pravijo, da diši po črnih robidah, elegantnih cvetličnih aromah in aromah zelenega popra, jasno v ozadju pa je vseprisotna vanilja. V največji briški kleti so prepričani, da bo vino zdržalo vsaj še dvajset let. Zvrst polnega elegantnega telesa s sadnostjo, ki se prepleta z zeliščnostjo in pikantnostjo zelenega popra, dolgega čokoladnega in kavnatega pookusa, pa v spletni trgovini stane 28 evrov.