Razlog je preprost. Vlada Janeza Janše sedaj obljublja, ali pa že izvaja, gospodarske ukrepe, ki so bili v malo modificirani obliki na mizi te vlade že v njenem mandatu od leta 2019 do 2022. Pandemija covida-19 jo je sicer prisilila, da je mimo političnega načrta morala sprejeti tudi nekaj proti uničujočim učinkom pandemije – in pri tem naredila skoraj 4-milijardni rekordni, pretirani in neopravičljiv deficit državnega proračuna –, a nabor gospodarskih ukrepov je bil že tedaj siromašen in čisto nič inovativen, in tak nabor, sicer malo olepšan, se pojavlja tudi sedaj v interventnem zakonu in koalicijski pogodbi. Če bo finančni minister, ki govori, da deluje v skladu s koalicijsko pogodbo, in hkrati razglaša stališča, ki s to pogodbo nimajo zveze, še naprej ostal na siromašni zemlji fiskalnih pravil, bo gospodarska politika Janševe vlade daleč od ugotovitev resnih analiz stanja v slovenskem gospodarstvu in ustreznih potez. Kakor da bi jo potegnili iz naftalina, ker kaj drugega sedanja koalicijska garnitura niti ne zna, verjetno pa tudi ne bi bilo v skladu z ideološkimi smernicami in afinitetami koalicijskih ljudi, ki tudi dišijo po naftalinu.
Demografski sklad je namreč arhaična ideja, ki je bila v Sloveniji izpostavljena v času lastninskih procesov na začetku 90. let. Iniciator te ideje je bil prof. dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Sklad naj bi bil organizacija, ki bi v procesu lastninskega preoblikovanja nadomestila družbeno lastnino, ki smo jo razumeli kot lastnino vseh in nikogar – ali vseh in vsakogar –, z državno lastnino kot lastnino davkoplačevalcev. V bistvu naj bi bil nadomestilo za lastninjenje z lastninskimi certifikati. Na koncu so ti zmagali, kakšna je po tem zgodba o lastninjenju, pa je že dobro znano. V svetu so taki demografski skladi možni v državah s proračunskimi presežki, ki jih ni mogoče tekoče potrošiti ali pa bi bilo tako trošenje preveč neracionalno. Največji znan sklad je norveški, ki ima premoženja za več kot 2 bilijona evrov. Ti presežki nastajajo zaradi prodaje nafte, sklad pa je nastal zaradi strahu, da bo nekoč nafte zmanjkalo ali pa je ne bomo več potrebovali. Njegova naloga je torej premeščanje teh presežkov v leta, ko ne bo več velikih prihodkov od prodaje nafte, ob tem premeščanju pa naj bi se čim bolj ohranila kupna moč teh presežkov. No, pri nas takih presežkov ni.