Grozote medvrstniškega nasilja in mladoletniškega vandalizma so zaradi snemanja z mobilnimi telefoni in deljenja posnetkov na spletu zadnja leta še bolj na očeh javnosti. Tako je bilo tudi ob koncu lanskega decembra, ko so v prazničnem času in na prvi dan novega leta v številnih slovenskih mestih poročali o hudih primerih mladostniške objestnosti, kršitvah javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih z elementi nasilja, pri katerih so storilci mladoletne osebe.
Del stroke opozarja, da so mladi nasilneži žrtve družbenih, socialnih in družinskih okoliščin, druge pa medtem jezi, da objestneži po tem, ko so ob intervencijah papirji uradnikov sicer popisani do zadnje vrstice, ostajajo nekaznovani oziroma brez ustreznih vzgojnih ukrepov. Medtem ko pri nas izzive mladoletniškega nasilja prepogosto zgolj »naslavljamo« in usklajujemo z različnimi »deležniki«, v nekaterih državah tudi ukrepajo; pristojni se tam odzivajo tudi z izrekanjem ukrepov pod starostno mejo 14 let za kazensko odgovornost, ki velja pri nas, ter z izjemami, ki so vezane na resnost storjenega kaznivega dejanja in razsodnost storilca.
Žrtev vsak četrti učenec, povzročitelj vsak šesti
Po besedah koordinatorice za preprečevanje nasilja v Centru za socialno delo (CSD) Južna Primorska mag. Damjane Jurman strokovni delavci zatem, ko jih vzgojno-izobraževalni zavod ali policija obvesti o vrstniškem nasilju, opravijo razgovor z otrokom ali mladostnikom, ki je povzročitelj nasilja, in njegovimi starši. Žrtvi medvrstniškega nasilja, staršem in drugim članom družine ponudijo različne oblike pomoči. V letu 2024 se je, kot je pojasnila sogovornica, v CSD Južna Primorska nekoliko povečalo število obravnav otrok, ki so storili kaznivo dejanje pred 14. letom in še niso kazensko odgovorni. Najpogosteje so obravnavali medvrstniško nasilje, ki so ga zaznali predvsem na osnovnih šolah in izven šolskih prostorov, ter poškodovanje tuje lastnine.