Pozvonil je
​in zarjul:
​Vaša zatemnitev je slaba,
​luč vidim!

Ugasnili smo luč,
sedeli smo v temi.

Čez čas
​je pozvonil
​in zarjul:
​Vaš zatemnitev je slaba,
​luč vidim!

Nekje ima človek mejo.

Ko je odhajal,
​se je ulica zvijala
​in psom se je ježila dlaka,
​ker so čutili, da po
​njegovi besedi
lahko postanejo
​stenice
​ali vitezi svetega Grala
​s hrastovimi mladikami in meči.

Nekje ima človek mejo.

Tudi tema se da ugašati
​nekaj časa.

Ampak potem tudi
​to ne gre več.

 

 

Prevedel Peter Svetina

Miroslav Holub (1923–1998), češki pesnik

Vir: Kratko premišljevanje o človeku, MK, 2012

Priporočamo