»Mladilački ludilo,« bi rekla babica, ko je skuhala kavo v džezvi in šlogala iz porcelanastih skodelic. »Tam je slon in štorklja s pismom v kljunu, tam osmica … nekaj lepega se ti obeta.« Prihodnost z besedami babice je bila zmeraj obetavna, četudi so se nad glavo kopičili temni oblaki. A je res, da je v mojih »mladih« osemdesetih bilo več prihodnosti, tudi take sprotne, za vogalom, v središču mesta, ko sva z Zorcem, ki je mimogrede pozvonil na vratih, odšla v Rio, tisti legendarni na bivši Titovi (Slovenska cesta) in štartala rundo z malim pivom, ker malo pivo je »dober izgovor« za sončen dan, še posebej, če je šola naslednji dan popoldan, ker na Poljanah smo imeli turnus.
* * *