Poizvedovanje o volilnih namerah ustvari predvolilno vzdušje, javnomnenjske ankete lahko vplivajo na volilne rezultate, a v ozadju odločitve iz volilne kabine so vrednote, občutenje in zaznave »povprečnega Slovenca«. Sociolog dr. Samo Uhan pojasnjuje, da je ta, gledano z očmi raziskovalca javnega mnenja, javnomnenjski konstrukt. Spraševali smo ga, kako ta konstrukt razmišlja in diha v raziskavi Slovensko javno mnenje.
V javnosti se pogosto pojavlja napačno razumevanje tega, kaj je anketno raziskovanje, saj, kot uvodoma opomni Uhan, običajno vsako ad hoc javnomnenjsko poizvedbo razumemo kot anketo. »Vendar je med temi poizvedbami in javnomnenjskimi raziskavami, kot je Slovensko javno mnenje, izredno velika razlika. Pravzaprav delamo napako, ko oboje poimenujemo z generičnim pojmom anketa.«
Zakaj je to napačno?Anketa je način zbiranja podatkov ter merjenja, pri katerem kot instrument nastopa standardizirani vprašalnik in je izvedena na reprezentativnem vzorcu. Tema preverjanja je vedno teoretsko utemeljena, na primer koncept neenakosti, družbenih vrednot, socialne distance in podobno. Z naborom vprašanj, ki delujejo kot sprožilci dražljajev, zatem merimo odzive ljudi v obliki odgovorov. Podatke, ki jih pridobimo na tak način, analiziramo s precej zapletenimi statističnimi metodami in tako potrdimo ali ovržemo raziskovalne hipoteze in na posreden način odgovarjamo na raziskovalna vprašanja.
Opisanega postopka ne potrebujemo vedno, zato lahko, če so cilji drugačni, prav tako izvedemo zbiranje podatkov s pomočjo vprašalnika na vzorčni populaciji, vendar ne z namenom testiranja teoretskega modela. Domet takšnega raziskovanja je omejen in je običajno povezan s potrebo pridobiti podatke o nekem trenutnem pojavu ali dogodku. S temi podatki lahko »na površini« morda opazimo spremembo ali odklon, nimamo pa nikakršnih argumentov za odgovor, zakaj se je nekaj zgodilo, razen morebitnih zunanjih dražljajev, kot so politični ekscesi ali afere.
Vsekakor. Včasih se zgodi, da na koncu obsežnega spraševanja respondentom zastavimo navidezno trivialna vprašanja, na primer o političnih preferencah, in odgovore prepoznamo vnaprej oziroma bi lahko o njih z veliko verjetnostjo sklepali, ker na osnovi predhodnih odgovorov prepoznamo vzorec oziroma ujemanje s »teoretično« razlago pojava.