Še pred nekaj desetletji je bila glavna skrb mednarodne skupnosti prenaseljenost, danes pa se njen fokus seli na upadanje rodnosti. Statistični podatki potrjujejo, da se je celotna stopnja rodnosti, povprečno število živorojenih otrok na eno žensko, na svetovni ravni od leta 1960 prepolovila. Za stabilno število prebivalstva brez priseljevanja je potrebna stopnja rodnosti 2,1. Danes več kot polovica držav sveta ostaja pod tem pragom. Medtem ko nekatere regije v podsaharski Afriki še vedno dosegajo visoko rodnost, se države v vzhodni Aziji, kot sta Južna Koreja in Japonska, soočajo z zgodovinsko nizkimi številkami, ki ogrožajo njihove socialne in gospodarske sisteme. Tudi Evropska unija ostaja ena izmed regij z najnižjo stopnjo rodnosti na svetu. Po podatkih Eurostata se povprečje v EU že vrsto let giblje okoli 1,5, kar je krepko pod ravnijo enostavne reprodukcije.
V preteklosti ljudje niso imeli velikih družin le zato, ker bi si jih želeli. Velika družina je bila velikokrat edina pokojninska varovalka. Brez kontracepcije pa najpogosteje ni bilo druge izbire. Ko se je zgodilo, se je zgodilo. Danes je drugače. Že samo pogled po svetu mlade danes ne navdaja z upanjem, da bodo njihovi otroci živeli mirno in srečno življenje. Po svetu divjajo vojne in vojaški spopadi, podnebne spremembe na vseh celinah neusmiljeno kažejo svoje zobe. Na drugi strani pa so še ekonomski in razlogi, ki lahko odločitev o starševstvu zamaknejo v negotovo prihodnost, ali pa se odločijo, da otrok v takšnem svetu ne bodo imeli. Nizki osebni dohodki, neurejeno stanovanjsko vprašanje, strah pred izgubo službe, vse to danes močno vpliva na to, da se mladi za starševstvo odločajo vedno kasneje ali pa sploh ne.
Krasni stari analogni svet
Tudi razvoj digitalnih tehnologij je ob tem opravil svoje. Družba postaja vse bolj individualizirana. Ljudje se zapirajo vase, primanjkuje jim družbenih in socialnih stikov. Priložnosti, da koga spoznaš, kaj šele da z njim zaživiš in si ustvariš družino, je tako vse manj. Za reprodukcijo sta pač potrebna dva. Zato ne preseneča, da je bilo največ otrok v Sloveniji rojenih v letih, ko je bil svet še krepko analogen.