Tako močna čustva kot po zmagi nad Češko so me preplavila tudi takrat, ko smo na kulturni praznik, 8. februarja, pred dobrimi dvanajstimi leti premagali Dansko in se uvrstili na olimpijske igre 2014; težko verjamem, da smo sploh kdaj s takšnim ponosom poslušali Zdravljico našega velikega pesnika. Risi so imeli od nekdaj tisto, kar naši politiki iščejo vse tja od osamosvojitve; moč povezovanja.

Edina dobra banda v Sloveniji je trenutno tista, ki nosi na svojih majicah grb s podobo našega risa. Medtem ko se politiki ne morejo zediniti o tem, kdo bo vodil državo, so naši hokejisti kot vedno enotni; saj drugače ne more biti v športu, ki temelji na povezanosti in bojevitosti. Zame je hokej že od nekdaj najbolj plemenit kolektivni šport pri nas, v prvi vrsti zato, ker ga igrajo fantje, ki so že v osnovi obsojeni na stranske vloge, sploh kadar gre za zaslužke in nagrade za svoje igranje.

Zakriti obrazi, zakrit ponos, skromnost

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo